| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Pravna zaščita kmetijskih proizvodov v Republiki Sloveniji in Evropski uniji s poudarkom na zaščiti Prleške tünke
Nuša Vrbnjak, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo izpostavili pojem pravne zaščite kmetijskih proizvodov v Republiki Sloveniji in Evropski Uniji s poudarkom zaščite geografske označbe Prleške tünke. Analizirali smo predpise, ki urejajo varstvo geografskih označb, ter preverili prednosti in slabosti, ki jih prinese zaščita izdelka pod imenom geografska označba. Geografska označba je pravica industrijske lastnine, s katero se zavarujejo oznake, ki označujejo izvor blaga z nekega geografskega območja, če je kakšna značilnost tega blaga bistveno odvisna od njegovega geografskega porekla. Prav tako omogoča razlikovanje istovrstnega blaga na trgu glede na njegove določene posebne lastnosti, ki so odvisne od geografske lege (UIL, 2017). Poleg tega geografska označba vsebuje tudi sporočilo o kakovosti izdelka, ki je v neposredni povezavi z geografskim območjem, iz katerega izhaja. Takšna povezava lahko temelji na naravnih razmerah, kot so podnebje, tla, mineralne vode. Lahko pa temelji na obdelavi, kot so na primer posebne spretnosti prebivalcev, ki se prenašajo iz generacije v generacijo (Bohinc, Kete 2001, str. 68). Geografska označba si zasluži pozornost zaradi izjemnega, a premalo poznanega ekonomskega potenciala, in sicer je njena ekonomska funkcija dvojna. Z označbo je povezan sloves, kvaliteta, uveljavljen ugled, ki ga varuje in katerih promocija povečuje konkurenčnost zavarovanih izdelkov. Za porabnike so geografske označbe pomemben vir informacij, ki služijo ekonomskemu namenu produktne diferenciacije (Pretnar 2002, str. 68). Podrobneje smo predstavili zaščiteno geografsko označbo Prleško tünko in raziskali, kakšna je bila pot do zaščite, kakšni so standardi in pogoji, ki jih mora predlagatelj izpolnjevati, v kolikor želi izdelek zaščititi ter kakšna je njena vloga na trgu. Pridobitev certifikata zaščite z geografsko označbo je ključnega pomena za ohranjanje tradicionalnih in lokalnih posebnosti, katerih izvor sega daleč v preteklost, kar smo v pričujočem magistrskem delu utemeljili s številnimi primeri že registriranih kmetijskih proizvodov. Vzgib ter delovanje v smeri pridobitve navedenih certifikatov izvira iz prizadevanj po ohranitvi lokalnih posebnosti, ki se prenašajo iz generacije v generacijo. Težnja po ohranjanju vrednot in proizvodov preteklih generacij na nekem območju je impregnirana v posameznikih, ki živijo in delujejo na konkretnem območju. Izvira iz globoke pripadnosti konkretnemu območju, ki je generacijsko pogojena ter iz večstoletne potrebe po ohranitvi identitete tako posameznika kot tudi naroda, iz česar se je rodila želja po prenosu ter ohranitvi vrednot, izročil, navad, vedenj, proizvodov … preteklih generacij. Iz analize podatkov, pridobljenih s strani anketirancev, proizvajalcev, nosilcev certifikata zaščitene geografske označbe (v nadaljevanju ZGO) za Prleško tünko so se domnevane prednosti (večja prepoznavnost na tržišču znotraj meja matične države kot tudi v tujini, proizvajalci – nosilci certifikata zaščite – dosegajo s svojimi proizvodi večji krog odjemalcev, konkretni proizvodi so postali nepogrešljivi v lokalni kot tudi slovenski kulinarični ponudbi, končnemu odjemalcu pa tovrsten proizvod sporoča, da je v celoti v skladu s kakovostnimi merili – ki se zahtevajo za certificirane proizvode, tako na območju Slovenije kot tudi na območju EU), ki jih prinaša pridobitev tovrstnega certifikata, izkazale kot neizpodbitna dejstva.
Keywords: Pravna zaščita kmetijskih proizvodov, geografska označba, izvor blaga, kakovost izdelkov, geografsko območje, sheme kakovosti, Prleška tünka.
Published in DKUM: 21.05.2019; Views: 1361; Downloads: 189
.pdf Full text (1,98 MB)

2.
IZROČILNA POGODBA NEKOČ IN DANES
Nuša Vrbnjak, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo izpostavili način prehoda premoženja za življenja, pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja, ki ji skrajšano rečemo kar izročilna pogodba. Gre za stari pravni institut, s katerim so po navadi na kmetih izročali kmetije mlajšim generacijam oziroma določenemu potomcu, ki je kot lastnik in gospodar nadaljeval z delom na kmetiji. Bistvo je v izročitvi premoženja, ki pa večkrat vsebuje določene zgovore – preužitek, s katerim si izročevalec zagotovi dostojen preostanek življenja. Prejemnik, ki je prejel vredno premoženje, je dolžan za prejeto tudi nekaj storiti, dati, zagotoviti, se nekako oddolžiti za to, kar mu je nekdo (izročevalec) dal. Če se prejemnik dogovorjenega ne drži, lahko pride do razveze izročilne pogodbe, za kar pa morajo obstajati tehtni razlogi. Seveda izročilne pogodbe poznamo še danes. Zaradi najdenih primerkov izročilnih pogodb v domačem arhivu, se nam je zdelo zanimivo, da jih predstavimo v diplomski nalogi ter s tem prispevamo k ohranitvi tradicije, takratnega jezika, načina življenja. Tako smo vključili izročilno pogodbo iz leta 1888, za katero še ni bil značilen izraz izročilna pogodba, temveč prepodajna pogodba. Glede izročitve iste kmetije sledi izročilna pogodba iz leta 1941 in nato še izročilna pogodba iz leta 2005. V diplomski nalogi smo predstavili njihovo vsebino in jih na podlagi zakonske ureditve na posameznih delih primerjali.
Keywords: Izročitev premoženja, razdelitev premoženja, užitek, izročevalec, prejemnik.
Published in DKUM: 03.07.2015; Views: 2460; Downloads: 517
.pdf Full text (1,27 MB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica