Search the digital library catalog

Query:	search in
	search in
	search in
	search in
Work type:	* old and bologna study programme
Language:
Search in:
Options:	Show only hits with full text
	Reset

1 - 2 / 2

Vzpostavitev etažne lastnine na podlagi ZVEtL-1
Nuša Štampalija, 2018, master's thesis

Abstract: Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih delih stavbe in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1) je stopil v veljavo 19.7.2017 in nadomestil prej veljavni Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog upravičenega pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL). Poglavitni cilj zakona je vzpostaviti postopek v katerem lahko zunajknjižni pridobitelji posameznih delov dosežejo evidentiranje svoje dejansko obstoječe etažne lastnine, ki je nastala v času prejšnje ureditve v katero sprejem nove sistemske zakonodaje, ni posegel. ZVEtL-1 je tako kot njegov predhodnik zapolnil pravno praznino in zunajknjižnim pridobiteljem zagotovil pravno varstvo na način, da lahko na podlagi pravnega naslova, ki izkazuje pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe, zahteva vzpostavitev in v nepremičninskih evidencah ustrezno evidentiranje etažne lastnine. Z vzpostavitvijo in evidentiranjem dejansko obstoječe etažne lastnine, ki še ni prilagojena zahtevam danes veljavnim zemljiškoknjižnim predpisov, se bo odpravilo neskladje med obstoječim dejanskim stanjem in evidentiranim stanjem v nepremičninskih evidencah. Nepremičninske evidence bodo postale kvalitetnejše, kar je v širšem javnem interesu in zaradi uveljavljenih načel zemljiškoknjižnega prava bistvenega pomena za pravno varnost nepremičninskega trga. Z začetkom uporabe ZVEtL so se v praksi začele kazati ovire, ki so oteževale izvajanje postopka in zavirale zakonodajalčev cilj po hitrem, učinkovitem in ekonomičnem postopku. Odpirala so se temeljna vprašanja kot na primer; kdo so upravičeni predlagatelji postopka, kakšno je razmerje med postopkom vzpostavitve etažne lastnine in postopkom določitve danes ugotovitve etažne lastnine, vprašanja vezana na pravni naslov pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, pogoji priposestovanja, itd. Zakonodajalec je z ZVEtL-1 poskušal odpraviti zaznane administrativne ovire in postopka še dodatno poenostaviti, pri tem pa povzel ustrezne rešitve, ki so jih sodišče izoblikovala ob uporabi ZVEtL. ZVEtL-1 je skupnosti vsakokratnih lastnikov etažnih lastnikov podelil pravdno sposobnost, določneje opredeli kdaj so izpolnjeni pogoji za začetek postopka vzpostavitve etažne lastnine, izrecno navedel zahtevke, ki jih lahko predlagatelj uveljavlja, razširil aktivno procesno legitimacijo, poenostavil obveščanje o postopku z institutom dodatnega obveščanja v stavbi, odpravil omejitev glede vzporednega teka postopkov po ZVEtL in denacionalizacijskih postopkov, omejih potrebo po spremembi vpisov v kataster stavb, dopolnil določbe glede pravnih naslovov, nedvoumno povzel pogoje za dokazovanje priposestovanja, in druge spremembe, ki so predstavljene v magistrskem delu.
Keywords: vzpostavitev etažne lastnine, uskladitev nepremičninskih evidenc, ZVEtL-1, dejanska etažna lastnina, pridobitelj posameznega dela stavbe, pripadajoče zemljišče.
Published in DKUM: 15.10.2018; Views: 2923; Downloads: 572
Full text (859,11 KB)

OBLIKOVANJE ETAŽNE LASTNINE
Nuša Štampalija, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Etažna lastnina je najpomembnejša in najmnožičnejša lastninska oblika. Opredeljena je kot lastninska pravica na posameznem delu zgradbe in solastninska pravica na skupnih delih. Kot lastnina na posameznem delu zgradbe predstavlja izjemo od načela "superficies solo cedit" in načela specialnosti. Da se na zgradbi lahko oblikuje etažna lastnina, mora biti mogoče oblikovati posamezne dele zgradbe kot samostojne funkcionalne celote, primerne za samostojno uporabo. Oblikovanje etažne lastnine kot tako predstavlja razpolagalno upravičene, ki ga ima imetnik lastninske pravice. Stavba, na kateri se bo vzpostavila etažna lastnina, in posamezni del, morajo biti vpisani v kataster stavb, kar je predpogoj za pravno delitev etažne lastnine in njen vpis v zemljiško knjigo. Pravna podlaga oblikovanja etažne lastnine je lahko pravni posel ali sodna odločba sodišča v nepravdnem postopku. Izključni lastnik zgradbe lahko oblikuje etažno lastnino na podlagi enostranskega pravnega posla, solastniki zgradbe vzpostavitev etažne lastnine dosežejo s sporazumom o delitvi. V primeru, da solastniki ne dosežejo soglasja za vzpostavitev etažne lastnine, njihovo voljo za oblikovanje le-te nadomešča sodna odločba, ki je izdana v nepravdnem postopku na predlog enega od solastnikov. Za nastanek etažne lastnine je potreben vpis v zemljiško knjigo, ki ima konstitutivni učinek. Poleg samega postopka oblikovanje etažne lastnine, ki je osrednji del diplomskega dela, sem obravnavala tudi dejansko etažno lastnino. Pod ta pojem štejemo primere etažnih lastnin, oblikovanih pred uveljavitvijo SPZ in še nevpisanih ali nepopolno vpisanih v zemljiškoknjižno evidenco ter neusklajenih z današnjo zakonodajo. Obstoj dejanske etažne lastnine je tudi razlog za neuskalajenost zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim. Za sanacijo navedene neusklajenosti je bil sprejet ZVEtL, ki je obravnavan v zadnjem razdelku diplomskega dela.
Keywords: Etažna lastnina, SPZ, SZ-1, dejanska etažna lastnina, vpis v kataster stavb, akt oblikovanja etažne lastnine, pogodba o medsebojnih razmerjih, vpis v zemljiško knjigo, ZVEtL.
Published in DKUM: 15.12.2014; Views: 3318; Downloads: 527
Full text (252,39 KB)

Search done in 0.02 sec.