1. The role of brain oscillations in working memoryAnja Pahor, 2017, doctoral dissertation Abstract: Working memory is important for a number of higher cognitive functions such as problem solving, reasoning, reading and language comprehension. Moreover, working memory measures are significantly correlated with measures of intellectual abilities. Investigating the neural basis of working memory provides the opportunity to gain a deeper understanding of individual differences in general cognitive ability. This thesis aimed to elucidate the roles of brain oscillations in working memory, with a particular focus on theta and gamma frequency bands. Two techniques were employed that are best suited for the non-invasive study of brain oscillations: scalp recorded EEG and transcranial alternating current stimulation (tACS). In the first step, correlational studies were conducted followed by neuromodulatory studies in the next step. The results showed that individuals with high working memory capacity, contrasted against individuals with low working memory capacity, display stronger alpha and gamma band desynchronisation and increased coherence in the theta frequency band between fronto- parietal areas during maintenance and between frontal brain areas during retrieval. The results further demonstrated that interactions between theta and gamma frequency bands are related to individual differences in working memory capacity. The neuromodulatory studies showed that theta tACS applied over parietal brain areas can be used to enhance performance on working memory tasks, thereby providing support for the causal role of theta band oscillations in working memory. Keywords: working memory, brain oscillations, capacity, electroencephalograpy, tACS, theta, gamma Published in DKUM: 28.07.2017; Views: 2099; Downloads: 208 Full text (3,46 MB) |
2. Vrednotenje kognitivnega napora prostoročnih uporabniških vmesnikov na osnovi subjektivne ocene in analize EEG meritev s pomočjo naprave emotiv EPOC+Aleš Janko, 2017, master's thesis Abstract: Potreba po bolj intuitivni interakciji je privedla do nastanka naravnega uporabniškega vmesnika. Ta prinaša številne nove načine prostoročne interakcije, ki pa še niso tako razširjeni, kot je na primer stični način interakcije z miško in s tipkovnico. Ker gre tu predvsem za novo tehnologijo, se morajo neizkušeni uporabniki naučiti upravljanja tovrstnih naprav, da jih lahko uporabljajo hitro, preprosto in podzavestno. Trud, ki ga vloži uporabnik v to, je odvisen od predhodnega znanja, kar je povezano tudi s kognitivno obremenitvijo. V magistrskem delu smo izvedli raziskavo, na podlagi katere smo ugotavljali, ali je stopnja kognitivne obremenitve pri uporabnikih prostoročne interakcije večja od stopnje obremenitve pri stični interakciji. Kognitivno obremenitev smo vrednotili na osnovi subjektivne ocene udeleženca eksperimenta in meritev možganskih aktivnosti (EEG). Meritve možganskih aktivnosti smo izvedli s komercialno dostopno napravo Emotiv EPOC+. V raziskavi smo primerjali prostoročni interakciji na osnovi prepoznavanja gest za napravi Kinect in Myo ter stično interakcijo z miško in s tipkovnico. V raziskavi je sodelovalo 26 udeležencev brez daljših ali naprednejših izkušenj s prostoročno interakcijo, so pa redni uporabniki računalnika. Rezultati analize možganskega valovanja so pokazali, da je bila obremenitev udeležencev pri napravah prostoročne interakcije nekoliko večja kot pri stični interakciji, vendar pa razlike niso bile signifikantne. Z analizo subjektivnih ocen so bile ugotovljene signifikantne razlike med obremenitvijo pri napravah prostoročne in stične interakcije. Ugotovljeno je bilo tudi, da obstajajo povezave med kognitivno obremenitvijo in uporabnostjo, preprostostjo uporabe in čustvenim doživljanjem. Keywords: prostoročni uporabniški vmesnik, prostoročna interakcija, kognitivna obremenitev, EEG, Emotiv Epoc+, Kinect, Myo Published in DKUM: 16.06.2017; Views: 1471; Downloads: 111 Full text (4,02 MB) |
3. Povezava med zmanjšano sposobnostjo voha (hipozmija) in upadom kognitivne učinkovitosti pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijoMojca Brglez, 2016, master's thesis Abstract: Parkinsonova bolezen je napredujoča nevrodegenerativna bolezen, katere vzrok ni povsem poznan. Znano je, da se lahko pred tipično motorično simptomatiko pojavijo nemotorični simptomi. Eden izmed njih je tudi upad vohalne sposobnosti. Namen naše raziskave je bil raziskati vohalno sposobnost in kognitivni status pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo. Želeli smo ugotoviti, kateri faktorji najbolje ločujejo testno skupino od kontrolne. Uporabili smo nov vohalni test, zato smo karakteristike testa preverili tudi pri mladih odraslih.
V raziskavo smo vključili 30 bolnikov s Parkinsonovo boleznijo (povprečne starosti 68,8 let) in 30 starostnikov (povprečne starosti 71,2 let), ki so sestavljali kontrolno skupino. Vohalno sposobnost smo merili z vohalnim testom, ki smo ga napravili za potrebe te raziskave. Naloga udeležencev na tem testu je bila, da med desetimi pari različnih dišavnic najdejo ustrezne pare vonjev. Kognitivno učinkovitost smo ocenili z Montrealsko lestvico spoznavnih sposobnosti (MoCA). V drugo raziskavo smo vključili 100 mladih odraslih (povprečne starosti 23,3 let). Pri njih smo preverjali vohalno sposobnost z razširjenim vohalnim testom, ki je obsegal trinajst parov dišavnic.
Rezultati so pokazali na statistično pomembno razliko v vohalni sposobnosti in kognitivnem upadu med bolniki s Parkinsonovo boleznijo in kontrolno skupino. Povezava med kognitivno učinkovitostjo in sposobnostjo voha je pri bolnikih šibka. Ugotovili smo tudi, da se s trajanjem bolezni vohalni deficit ne poslabšuje. Vonji, ki najbolje diskriminirajo testno skupino od kontrolne, so: kava, klinčki, majaron in cimet. Rezultati analize vohalnega testa pri mladih kažejo, da mladi na vohalnem testu dosegajo statistično pomembno boljše rezultate. Ugotovili smo tudi, da se pri origanu, majaronu, baziliki, rožmarinu, janežu in kumini pojavlja največ napak.
Z vohalnim testom smo potrdili, da je pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo vohalna sposobnost slabša. To nam daje priložnost, da z izboljšanjem vohalnega testa in dodatnimi analizami na večjem vzorcu bolnikov uporabimo test kot presejalni in kot pomoč pri prepoznavi Parkinsonove bolezni že v predklinični fazi. Keywords: Parkinsonova bolezen, vohalna sposobnost, kognitivni upad, vohalni test, Montrealska lestvica sposobnosti. Published in DKUM: 30.09.2016; Views: 2146; Downloads: 162 Full text (1,31 MB) |
4. VPLIV SPOMINSKEGA TRENINGA NA KRATKOTRAJNI IN DOLGOTRAJNI SPOMIN PRI POSAMEZNIKIH S PRIDOBLJENO MOŽGANSKO POŠKODBOTjaša Ogrizek, 2015, master's thesis Abstract: Namen te študije je bil preveriti vpliv spominskega treninga N-back na kratko- in dolgotrajne spominske sposobnosti pri udeležencih s pridobljeno možgansko poškodbo. V ta namen sta se izoblikovali dve hipotezi, in sicer (H1) kratkotrajni spomin udeležencev se bo izboljšal ter (H2) dolgotrajni spomin udeležencev se ne bo spremenil. Udeleženci v študiji so bili trije posamezniki, stari 38, 31 ter 26 let, ki imajo pridobljeno možgansko poškodbo. Metodološki pripomočki, uporabljeni v študiji, so bili: testa spominskih sposobnosti Auditory-Verbal Learning Test oziroma AVLT (Lezak et al., 2012) in Shum Visual Learning Test oziroma SVLT (Shum, O'Gorman in Eadie, 1999) ter pet podtestov testne baterije Repeatable Battery for the Assessment of Neuropsychological Status oziroma RBANS (Randolph, 2012). Postopek zbiranja podatkov je najprej zajemal prvotno testiranje, nato dvomesečni spominski trening s pomočjo spominskega treninga N-Back, za tem pa še zaključno testiranje spominskih sposobnosti s prej naštetimi pripomočki. Rezultati testiranj niso pokazali izboljšanj v sposobnostih kratko- in dolgotrajnega spomina. Tako hipoteze 1 ni bilo mogoče potrditi, medtem ko je bila hipoteza 2 potrjena. Kljub temu se je med spominskim treningom pričel nakazovati pozitiven trend kompetentnosti pri dveh udeležencih, kar morda kaže na ustreznost spominskega treninga za dva udeleženca, vendar bi za prikaz izboljšav tudi v testiranjih trening moral biti dolgotrajnejši. Keywords: kratkotrajni spomin, dolgotrajni spomin, pridobljena možganska poškodba, N-Back, spominski trening Published in DKUM: 13.11.2015; Views: 2188; Downloads: 313 Full text (965,95 KB) |
5. |
6. Neurofeedback used for the enhancement of fluid intelligence : a Slovenian studySanja Zukanović, Tjaša Omerzu, Aja Lovrec, Gabrijela Ploj, Sara Mičič, Yoana Yordanova, Mitja Černko, Norbert Jaušovec, 2013, published scientific conference contribution abstract Keywords: nevrofeedback, aktivnosti možganov Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1206; Downloads: 61 Link to full text |
7. VPLIV TRENINGA DELOVNEGA SPOMINA NA KOGNITIVNE SPOSOBNOSTIMarina Horvat, 2014, master's thesis Abstract: V zadnjih nekaj letih se v psihološki literaturi pogosto objavljajo študije, ki nakazujejo, da lahko s treningom delovnega spomina izboljšamo dosežke na netreniranih nalogah, ki merijo višje kognitivne sposobnosti; rezultati različnih študij pa ostajajo nekonsistentni. Namen raziskave za magistrsko nalogo je bil preveriti, ali lahko s treningom delovnega spomina vplivamo na povečanje obsega kratkoročnega spomina in na povišanje točk na testu fluidne inteligentnosti.
Končni vzorec je sestavljajo 29 udeležencev, starih med 13 in 15 let. Od tega jih je bilo 14 v eksperimentalni in 15 v kontrolni skupini. Eksperimentalna skupina je v obdobju dveh tednov končala serijo desetih adaptivnih treningov delovnega spomina, ki so temeljili na dual n-nazaj nalogi. Kontrolna skupina je bila pasivna in v vmesnem času ni opravljala nobenega treninga.
Rezultati raziskave so pokazali, da so vsi udeleženci eksperimentalne skupine izboljšali svoj rezultat na trenirani nalogi dual n-nazaj. Statistično pomembnega učinka treninga eksperimentalne skupine na mero obsega števil in obsega vizualno prostorskega spomina v primerjavi z dosežki kontrolne skupine ni bilo, je pa eksperimentalna skupina v primerjavi s kontrolno skupino pridobila več na meri fluidne inteligentnosti.
Ugotovitve raziskave kažejo na pomembnost preiskovanja dejavnikov učinkovitosti prenosa učinkov treningov delovnega spomina v prihodnjih raziskavah. Keywords: delovni spomin, kognitivni trening, dual n-nazaj, fluidna inteligentnost, individualne razlike Published in DKUM: 27.05.2014; Views: 5760; Downloads: 1337 Full text (1,24 MB) |
8. Intelligence-related differences in induced gamma band activityNorbert Jaušovec, 2004, published scientific conference contribution abstract Keywords: psychology, intelligence, emotional intelligence, coherence, desynchronization, EEG, event-related coherence, event-related desynchronization, cognitive precesses, neural efficiency, memory processes, perception Published in DKUM: 07.06.2012; Views: 1909; Downloads: 30 Link to full text |
9. Differences in induced brain activity related to creativityNorbert Jaušovec, 2004, published scientific conference contribution abstract Keywords: psychology, intelligence, emotional intelligence, coherence, desynchronization, EEG, event-related coherence, event-related desynchronization, cognitive precesses, neural efficiency, memory processes, perception Published in DKUM: 07.06.2012; Views: 1750; Downloads: 44 Link to full text |
10. Spatial rotation and recognizing emotions : gender related differences in brain activityNorbert Jaušovec, Ksenija Jaušovec, 2008, original scientific article Abstract: In three experiments, gender and ability (performance and emotional intelligence) related differences in brain activity - assessed with EEG methodology - while respondents were solving a spatial rotation tasks and identifying emotions in faces were investigated. The most robust gender related difference in brain activity was observed in the lower-2 alpha band. Males and females displayed an inverse IQ-activation relationship in just that domain in which they usually perform better: females in the emotional intelligence domain, and males in the visuospatial ability domain. A similar pattern of brain activity could also be observed for the male/female respondents with different levels of performance and emotional IQ. It was suggested that high ability representatives of both genders to some extent compensate for their inferior problem solving skills (males in emotional tasks and females in spatial rotation tasks) by increasing their level of attention. Keywords: psychology, cognitive processes, emotional intelligence, EEG activities, problem complexity, brain, memory, spatial rotation, gender, event-related desynchronization Published in DKUM: 07.06.2012; Views: 2622; Downloads: 77 Link to full text |