1. Jezikovne značilnosti rokopisnih pridig Jožefa Horvata : doktorska disertacijaNina Zver, 2025, doctoral dissertation Abstract: Doktorska disertacija obravnava prekmurski jezik v rokopisnih pridigah Jožefa Horvata, črenšovskega kaplana (1905–1912) in martjanskega župnika (1912–1932). Gre za poglobljeno jezikovno analizo, ki združuje avtoričine dosedanje raziskave in prinaša nova spoznanja o Horvatovem jeziku ter tako predstavlja pomemben prispevek k prekmurski nabožni literaturi in zgodovini jezika. Raziskava temelji na kombinaciji jezikoslovnih in zgodovinskih metod, vključuje analizo pisnih virov, terensko zbiranje podatkov, diplomatični prepis rokopisnih pridig in njihovo jezikovno analizo. Teoretična izhodišča disertacije temeljijo na raziskavah zgodovine prekmurskega jezika, cerkvene zgodovine in razvoja slovenskega knjižnega jezika. Raziskovalni problem se nanaša na proučevanje jezikovnih značilnosti, zgodovinskih vplivov ter Horvatove vloge pri razvoju prekmurskega knjižnega jezika. Glavni cilj disertacije je analiza prekmurskega jezika v rokopisnih pridigah Jožefa Horvata na pravopisni, glasoslovni, oblikoslovni, skladenjsko-stilistični in besedni ravni, eden izmed pomembnejših ciljev pa je tudi priprava diplomatičnega prepisa pridig za elektronsko objavo. Osnovna teza disertacije je, da je prekmurski knjižni jezik postopoma prehajal v narečne okvire in se približeval enotni slovenski knjižni normi. Iz te teze izhajajo hipoteze o oblikovanju in sprejemanju enotnega slovenskega knjižnega jezika v Prekmurju v zgodnjem 20. stoletju ter o vlogi cerkvenega pridižnega jezika pri tem procesu. Ena izmed hipotez se nanaša na to, da je Horvat uporabljal tri različne jezikovne koncepte v svojem skoraj tridesetletnem delovanju v Prekmurju. Disertacija prinaša pomembne ugotovitve o prekmurskem jeziku in njegovem razvoju v kontekstu cerkvenega pridigarstva. Dokazuje, da je bila prekmurska pridiga v določenem obdobju umetnostna literarna zvrst, ki je pomagala premagovati jezikovne razlike med narečjem in knjižnim jezikom ter predstavljala učinkovito sredstvo proti madžarizaciji prekmurskih Slovencev.
Keywords: Jožef Horvat, prekmurske rokopisne pridige, prekmurski knjižni jezik, prekmursko narečje, prekmurska cerkvena rokopisna dediščina, prekmurska katoliška pridigarska tradicija, župnija Črenšovci, župnija Martjanci, analiza jezika, glasoslovje, oblikoslovje, skladenjska stilistika, besedje, dólinska različica prekmurskega narečja, ravénska različica prekmurskega narečja, vzhodnoslovenska knjižna norma, poenotenje slovenskega knjižnega jezika
Published in DKUM: 28.05.2025; Views: 0; Downloads: 13
 Full text (11,61 MB) |
2. Pleteršnikova dediščina : ob stoletnici smrti Maksa Pleteršnika2024, journal Abstract: Urednik Marko Jesenšek je pripravil vrhunsko znanstveno delo s področja slovenskega slovaropisja. V monografiji, ki ima 20 samostojnih poglavij, so predstavljeni najnovejši dosežki na področju eSSKJ-a, Slovarja pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, Sprotnega slovarja slovenskega jezika, Rastočega besednjaka SLA, Slovarja slovenskega taroka, jezikovne terminologije v Pleteršnikovem slovarju in njegove makronske dediščine, analize Pleteršnikove rokopisne zbirke zemljepisnih imen in številnih drugih pomembnih ozko slovaropisnih vprašanj s področja sinhronije in diahronije. Pri pisanju so sodelovali najbolj aktivni slovenski jezikoslovci, ki se na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, na ZRC SAZU, na Univerzi v Ljubljani in Univerzi v Mariboru ukvarjajo s slovenskim slovaropisjem ter življenjem in delom Maksa Pleteršnika.
Znanstvena monografija Pleteršnikova dediščina je nastala ob stoletnici smrti znamenitega slovaropisca Maksa Pleteršnika (* 3. 12. 1840, Pišece, † 13. 9. 1923, Pišece). Gre za inovativno, aktualno in doslej najpopolnejše delo s področja slovaropisja, ki promovira slovensko jezikoslovno znanost in razširja vedenje o slovenski kulturni in jezikoslovni dediščini.
Keywords: Maks Pleteršnik, slovenski jezik, slovaropisje, slovarji, jezikovni viri in tehnologije
Published in DKUM: 04.09.2024; Views: 75; Downloads: 22
Full text (6,39 MB)
This document has many files! More... |
3. Revealing the spatial pattern of weather-related road traffic crashes in SloveniaDanijel Ivajnšič, Nina Zver, Igor Žiberna, Eva Konečnik Kotnik, Danijel Davidović, 2021, original scientific article Abstract: Despite an improvement in worldwide numbers, road traffic crashes still cause social, psychological, and financial damage and cost most countries 3% of their gross domestic product. However, none of the current commercial or open-source navigation systems contain spatial information about road traffic crash hot spots. By developing an algorithm that can adequately predict such spatial patterns, we can bridge these still existing gaps in road traffic safety. To that end, geographically weighted regression and regression tree models were fitted with five uncorrelated (environmental and socioeconomic) road traffic crash predictor variables. Significant regional differences in adverse weather conditions were identified; Slovenia lies at the conjunction of different climatic zones characterized by differences in weather phenomena, which further modify traffic safety. Thus, more attention to speed limits, safety distance, and other vehicles entering and leaving the system could be expected. In order to further improve road safety and better implement globally sustainable development goals, studies with applicative solutions are urgently needed. Modern vehicle-to-vehicle communication technologies could soon support drivers with real-time traffic data and thus potentially prevent road network crashes.
Keywords: GIS, hot spot analyses, traffic safety, spatial modelling, weather patterns
Published in DKUM: 20.08.2024; Views: 92; Downloads: 9
Full text (1,42 MB)
This document has many files! More... |
4. Prislov v ljudskem slovstvu Števana KüharjaNina Zver, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Prispevek temelji na slovarskem prikazu prislovov, evidentiranih v delih bratonskega zbiratelja ljudskega izročila Števana Küharja (1882–1915). Gradivo je zajeto iz treh njegovih objav v Časopisu za zgodovino in narodopisje (1910, 1911, 1913). Iz pisane prislove obravnavam tudi z glasoslovnega, oblikoslovnega in besedotvornega vidika ter preverjam njihovo zastopanost v Slovarju stare knjižne prekmurščine, Slovarju beltinskega prekmurskega govora, Porabsko-knjižnoslovensko-madžarskem slovarju in Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slo
Keywords: slovenščina, zgodovina slovenskega jezika, prislov, slovarji, glasoslovje, oblikoslovje, besedotvorje
Published in DKUM: 26.07.2024; Views: 93; Downloads: 16
Full text (6,38 MB) |
5. Govor treh Bistric v PrekmurjuNina Zver, 2023, original scientific article Abstract: Krajevni govor treh Bistric – Gornje, Srednje in Dolnje – uvrščamo v južno ali dólinsko različico prekmurskega narečja panonske narečne skupine, vendar je ta v nekaterih pogledih bolj podoben govorom prleškega in medžimurskega narečja kot sosednjim govorom na Dólinskem. Gradivsko podprt prispevek obravnava tiste glasoslovne, oblikoslovne in besedne pojave v krajevnem govoru treh Bistric, ki so razlikovalni v odnosu do bližnjih krajevnih govorov in so jih jezikoslovci prepogosto posploševali za vse prekmursko narečje. Dodan je tudi seznam ledinskih imen na območju Gornje, Srednje in Dolnje Bistrice.
Keywords: dialektologija, prekmursko narečje, dolinski govori, glasoslovje, oblikoslovje, besedje, ledinska imena
Published in DKUM: 17.05.2024; Views: 200; Downloads: 29
Full text (2,90 MB)
This document has many files! More... |
6. Analiza jezika v prekmurskem koledarju Dober Pajdás kalendárium : magistrsko deloNina Zver, 2019, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je analizirati jezik v izbranih besedilih prekmurskega koledarja Dober Pajdás kalendárium, ki ga je urejal in izdajal Franc Talanyi. Naši cilji so bili predstaviti razvoj knjižne prekmurščine, osvetliti družbeno-politične in kulturne razmere v Prekmurju med obema svetovnima vojnama, narediti pregled periodičnih tiskov, ki so izhajali na prekmurskih tleh pred in med izhajanjem obravnavanega koledarja, predstaviti splošne značilnosti in vsebino obravnavanega koledarja ter na različnih ravneh analizirati njegove jezikovne značilnosti. S pomočjo šestih izbranih izdaj koledarja, dostopnih na spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije (http://www.dlib.si), smo analizirali pravopisne, glasoslovne, oblikoslovne, skladenjske in leksikalne značilnosti jezika. Zanimalo nas je, kako se je skozi leta spreminjal Talanyijev jezik, zato smo izbrali dve izdaji na začetku izhajanja (1923 in 1924), dve na sredini (1934 in 1935) in dve na koncu izhajanja koledarja (1942 in 1943). Natančneje smo analizirali leposlovno rubriko - iz vsake izdaje po eno daljšo pripoved ali več krajših. Ugotovili smo, da se v jeziku analiziranih besedil vseskozi kažejo prekmurske značilnosti, zasledili pa smo tudi posamezne neenotnosti na pravopisni, glasoslovni in oblikoslovni ravni. Prav tako smo ugotovili, da se v nekaterih letnikih kaže vpliv madžarizacije, v zadnjih dveh letnikih pa se pojavlja tudi nekaj besedil v madžarščini.
Keywords: magistrska dela, prekmurski jezik, Prekmurje, publicistka, jezikovna analiza, Franc Talanyi, 20. stoletje
Published in DKUM: 18.09.2019; Views: 1174; Downloads: 234
Full text (2,80 MB) |
7. Modeliranje prostorskega vzorca vremensko pogojenih cestnoprometnih nesreč v SlovenijiNina Zver, 2019, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je bil preučiti trende in prostorski vzorec prometnih nesreč, ki so se v obdobju 2006–2017 končale s smrtjo ali hudo telesno poškodbo, v vseh slovenskih občinah in po posameznih vremenskih situacijah (dež, megla, veter, sneg, toča, jasno in oblačno vreme). Naši cilji so bili predstaviti prometne nesreče na splošno, pregledati trende prometnih nesreč na svetovni, evropski in državni ravni, predstaviti vpliv vremena na prometne nesreče, preučiti metode za proučevanje prostorskih vzorcev prometnih nesreč ter analizirati prostorski vzorec izbranih prometnih nesreč. Podatke o prometnih nesrečah smo pridobili na spletni strani Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa in na Statističnem uradu Republike Slovenije, obdelovali smo jih s pomočjo programov Excel, ArcGIS 10.5 in R. Za vsako omenjeno vremensko situacijo smo izdelali prostorski vzorec, trend in standardizirano stopnjo prometnih nesreč. Izbrali smo spremenljivke, ki značilno vplivajo na število prometnih nesreč. Le-te smo v nadaljevanju transformirali s faktorsko analizo, da smo zagotovili pogoje uporabe linearnih modelov (nekoreliranost prediktorskih spremenljivk). Odvisne in neodvisne spremenljivke smo vstavili v model GWR, za katerega pa se je izkazalo, da ni dober napovedovalec števila prometnih nesreč, ko gre za posamezno vremensko situacijo. Posledično smo uporabili še metodo gradnje odločitvenega drevesa (ang. decision tree model). Sestavili smo algoritme, ki z zadovoljivo točnostjo napovedujejo število prometnih nesreč v posamezni občini glede na obravnavano vremensko situacijo. Kakovost modelov odločitvenega drevesa smo izmerili s pomočjo kazalcev: pojasnjen odklon (ang. explained deviance), MAE (ang. mean absolute error), RMSE (ang. ruth mean square error) in Moranov indeks avtokorelacije (ang. Moran's Index). Rezultati naloge imajo aplikativen pomen za snovalce strategije prometne varnosti na nacionalnem nivoju.
Keywords: prometne nesreče, prostorski vzorec, vremenske okoliščine, geografsko obtežena regresija, odločitveno drevo
Published in DKUM: 27.08.2019; Views: 1264; Downloads: 228
Full text (6,11 MB) |
8. DIREKTOR V KADROVSKI FUNKCIJINina Zver, 2011, undergraduate thesis Abstract: V vsakem podjetju oziroma organizaciji prihaja do občasnih trenj ali nezadovoljstva, bodisi znotraj podjetja, med zaposlenimi, bodisi med strankami in zaposlenimi. Včasih se konflikte lahko odpravi hitro, večkrat pa se zgodi, da mora vmes poseči tretja oseba.
S pomočjo komunikacije, ki je velikokrat nezadovoljiva, skuša spore preprečiti vodja ali direktor podjetja. Z njegovo avtoritativnostjo, odločnostjo in s strahospoštovanjem s strani delavcev se vsaka stvar zdi lažja.
Direktor je kot gonilna sila vsakega podjetja predstavljen v različnih vlogah in kadrih, s katerimi se srečuje dnevno na svojem delovnem mestu. Glede na to, da ima v večini primerov zadnjo besedo ravno direktor, je prav, da ga vključimo tako v proizvodnjo, kot računovodstvo. Nepogrešljiv je prav tako, kadar iščemo nove sodelavce, kadar je govora o plačah, razvrstitvi delovnih mest in nalog, pri nasvetih…
Današnji časi so težji kot nekdaj, še posebej, če je gospodarska moč v podjetju zelo šibka. S pomočjo anketnega vprašalnika, smo skušali ugotoviti naslednje: ali mora imeti direktor kakšna posebna znanja, ali se je udeležil bolj odmevnih usposabljanj, na katerem področju dela bi bil še učinkovitejši in na praktičnih primerih skušali dokazati ali je to ključnega pomena, da kot vodja dolgoročno uspešno predstavlja podjetje in vodi skupino zaposlenih.
Keywords: direktor, zaposleni, delavci, stranke, kadri, funkcija, politika dela
Published in DKUM: 18.07.2011; Views: 1950; Downloads: 108
Full text (332,12 KB) |
