| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Laška pihalna godba in kulturni utrip Laškega na prelomu časov (1862-1992)
Nina Tovornik Jurgelj, 2018, master's thesis

Abstract: V Sloveniji so pihalne godbe pomemben del ljubiteljske kulture. Skozi zgodovino so s svojim delovanjem v kulturnem in družabnem življenju ljudi pridobile pomembno mesto. V magistrskem delu spremljamo zgodovino Laške pihalne godbe, od njenega nastanka leta 1862 do leta 1992, ko je godba praznovala 130. obletnico svojega delovanja. V obravnavanem obdobju so se dogajale politične, družbene in socialne spremembe, ki so vplivale na razvoj godbe. V 130 letih je Laško pihalno godbo vodilo 14 kapelnikov. Delovanje laške godbe nista ustavili svetovni vojni, pomanjkanje finančnih sredstev in konstantno iskanje ustreznega vadbenega prostora. V magistrskem delu sem podrobno opisala tudi druge pomembne mejnike, kot so: prvi nastop izven slovenskih meja, ustanovitev dislociranega oddelka Glasbene šole Radeče v Laškem, sponzorstvo Pivovarne Laško, dva vzpona na Triglav, ustanovitev mažoretne skupine in še bi lahko naštevali. Glavni vir pisanja magistrskega dela je bil arhiv Laške pihalne godbe, ki hrani zapisnike in dopise od leta 1933 dalje. Arhivskim virom so dodani spomini laških godbenikov, s katerimi sem opravila intervjuje.
Keywords: pihalna godba, kulturno društvo, godbeniki, Laško, Laška pihalna godba.
Published: 08.10.2018; Views: 256; Downloads: 29
.pdf Full text (769,49 KB)

2.
Učni pripomočki za slepe in slabovidne pri pouku geografije v sedmem razredu osnovne šole
Nina Tovornik Jurgelj, 2018, master's thesis

Abstract: Ljudje 80 odstotkov informacij zaznavajo z vidom (Žagar, 2012, str. 132). Slepi in slabovidni so v tem prikrajšani, zato informacije pridobivajo s čutilom za tip, sluh, vonj in okus. Na preostalih čutilih učencev z motnjami vida morajo graditi tudi učitelji. Brvar (2000) iz svojih večletnih izkušenj poučevanja slepih in slabovidnih poudarja, da je pri pouku uporaba učnih pripomočkov zelo pomembna. S tem si slepi in slabovidni znajo lažje predstavljati neko situacijo. V teoretičnem delu magistrskega dela smo na podlagi strokovne literature opredelili slepoto in slabovidnost ter opisali značilnosti učencev z motnjami vida. Predstavili smo proces izobraževanja slepih in slabovidnih učencev, s poudarkom na pouku geografije. V Učnem načrtu za geografijo, program osnovna šola (2011) smo analizirali učne cilje. Merilo je bilo, koliko učnih ciljev slepi in slabovidni učenci ne morejo doseči brez uporabe didaktičnih pripomočkov. V empiričnem delu smo predstavili izdelavo učnih pripomočkov za slepe in slabovidne pri pouku geografije v sedmem razredu in njihov preizkus. Pripomočke je naprej preizkusila učiteljica geografija na Centru IRIS. Na podlagi njenega mnenja smo pripomočke dopolnili in popravili, da jih lahko uporabljajo tako slepi kot tudi slabovidni. Učne pripomočke je nato preizkusil slepi učenec sedmega razreda. Podal nam je mnenje, ali so pripomočki ustrezno veliki, da količina prikazanih podatkov ni preobširna ter ali so uporabljani materiali prijetni na otip in se ustrezno razlikujejo. Postopek izdelave, uporabljene materiale in pripomočke ter komentar učiteljice in učenca smo zapisali. Pri vsakem pripomočku smo navedli tudi učni cilj, ki ga učenec zasleduje, in končno izdelavo dokumentirali s fotografijami.
Keywords: slepota in slabovidnost, učni načrt, pouk geografije, učni pripomočki.
Published: 23.10.2018; Views: 273; Downloads: 61
.pdf Full text (1,48 MB)

Search done in 0.04 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica