| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
ODGOVORNOST PRAVNIH OSEB ZA KAZNIVA DEJANJA
Nina Tertinek, 2016, master's thesis

Abstract: Že rimsko pravo je z znamenitim načelom Societas delinquere non potest preprečevalo deliktno odgovornost pravnih oseb, razvoj prava pa je to načelo obrnil in pod določenimi pogoji uvedel tudi odgovornost pravnih oseb. Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja določa 42. čl. Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), še natančneje pa jo opredeli 4. čl. Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (v nadaljevanju ZOPOKD). V mojem delu analiziram institut odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja, pri čemer najprej prestavim zgodovinski razvoj te vrste odgovornosti v Sloveniji in mednarodnih pravnih dokumentih. Temu sledili namen ureditve odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja ter nadaljevanje v osrednji del magistrske naloge, ki obravnava analizo slovenske ureditve kazenske odgovornosti pravnih oseb ter probleme povezane z nejasno umestitvijo tega instituta v slovenski pravni red. Pri utemeljevanju kazenske odgovornosti pravnih oseb namenjam posebno pozornost vprašanju krivde, kot enem najkompleksnejših in najspornejših predpostavk odgovornosti. Osrednji temi sledi poglavje gospodarskih kaznivih dejanja ter sankcioniranje pravnih oseb, nadalje razmejitev kaznivih dejanj in prekrškov ter posebnosti kazenskega postopka za pravne osebe. Pred zaključkom, kjer povzamem sklepne ugotovitve pa za razmislek o nadaljnjih možnostih pravnega urejanja sledi še mednarodna primerjalno-pravna ureditev dveh različnih sistemov, kjer je na eni strani ameriški pravni red, ki kot poglavitni razlog za uzakonitev kazenske odgovornosti pravnih oseb pravni red navaja olajšanje pregona posameznikov, ki storijo kazniva dejanja kot predstavniki/uslužbenci pravne osebe ter nemški pravni red na drugi strani, ki zaradi inkvizitorne narave kazenskega postopka sploh ne potrebuje.
Keywords: pravna oseba, odgovornost pravnih oseb, krivda, kazenska odgovornost
Published: 08.03.2017; Views: 1053; Downloads: 112
.pdf Full text (1,01 MB)

2.
PROSTO GIBANJE DELAVCEV EVROPSKI UNIJI
Nina Tertinek, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Že od razvoja človeštva je človek podvržen migracijam, bodisi iz radovednosti, želje po spremembi in spoznanju “drugega sveta”, bodisi iz potrebe po preživetju in boljšem ekonomskem položaju. Kljub temu, da se o delu v tujini veliko govori in piše, pa se presenetljivo majhen odstotek ljudi dejansko odloči za ta korak. Pogosto predstavlja oviro tuj jezik ter strah pred novitetami, novim okoljem in izgubo prijateljev ter sorodnikov. V moji diplomski nalogi bom predstavila kako je postopno prišlo do svoboščin notranjega trga. Svoboda gibanja oseb je poleg prostega pretoka blaga, storitev in kapitala tudi ena temeljnih svoboščin notranjega trga. Menim, da je ekonomska liberalizacija v nasprotju s protekcionizmom dobra, saj z vzpostavitvijo notranjega trga Evropske unije (v nadaljevanju EU), sodelovanjem in odprtostjo držav članic pridobimo večjo ponudbo na trgu in posledično zaradi konkurence tudi nižje cene ter višjo kakovost izdelkov. V drugem delu, ko bom prešla v tako imenovano jedro diplomske naloge, pa bom predstavila institut prostega pretoka oseb oz. natančneje delavcev ter “parazitske pravice” članov njihovih družin. V EU je prepovedana tako neposredna kot posredna diskriminacija na podlagi državljanstva, s prepovedjo pa je omogočeno, da državljani katerekoli države članice EU delajo v katerikoli članici po enakimi pogoji kot domači delavci. Zaradi mojega osebnega zanimanja glede odhoda v tujino, pa se bom dotaknila tudi vprašanja priznavanja poklicnih kvalifikacij, posebej teme vzajemnega priznavanja poklicnih kvalifikacij za poklic pravnika. Na koncu diplomske naloge bo predstavljen institut evropskega državljanstva, ki je temelj pripadnosti EU ter vse manjše pravice državljanov tretjih držav, ki so sorazmerne s potrebo po delovni sili.
Keywords: Migracije, svoboščine notranjega trga, ekonomska liberalizacija, diskriminacija, vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij, evropsko državljanstvo.
Published: 14.05.2013; Views: 1560; Downloads: 363
.pdf Full text (753,21 KB)

Search done in 0.03 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica