| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Stališča odjemalcev do uporabe umetne inteligence v fizičnih prodajlnah
Nina Kolar, 2023, master's thesis

Abstract: Namen tega magistrskega dela je sistematično proučiti stališča odjemalcev do tehnologij umetne inteligence v fizičnem trgovskem okolju. Z analitično usmerjenim pristopom smo testirali in potrdili štiri osrednje hipoteze, ki zajemajo pretekle izkušnje odjemalcev s tehnologijami umetne inteligence, zaznavo tveganja, samopodobo sposobnosti interakcije s tehnologijo ter morebitne razlike med spoloma v sprejemanju teh tehnologij. Uporabljene metode statističnega modeliranja so bile opisna statistika, Pearsonov koeficient ter t-test za neodvisne vzorce, ki so omogočile celovito preverjanje teh konceptualnih okvirov. Rezultati raziskave razkrivajo, da so prejšnje izkušnje odjemalcev z umetno inteligenco pozitivno povezane z njihovo voljo za interakcijo s tovrstno tehnologijo v fizičnih prodajalnah, kar potrjuje hipotezo H1. Prav tako so ugotovitve pokazale, da zaznavanje tveganja negativno vpliva na pripravljenost odjemalcev za uporabo tehnologij umetne inteligence, kar soglasno podpira hipotezo H2. Nadaljnje analize so razkrile, da je subjektivna ocena lastne sposobnosti za ravnanje s tehnologijami umetne inteligence pozitivno povezana z zainteresiranostjo za njihovo uporabo, kar potrjuje hipotezo H3. Poleg tega so statistične razlike med spoloma pri sprejemanju tehnologij umetne inteligence pokazale, da obstaja statistično pomembna razlika v pripravljenosti za sprejemanje tehnologij umetne inteligence v fizičnih prodajalnah, kar potrjuje hipotezo H4. Pri tem rezultati nakazujejo, da so odjemalci moškega spola bolj naklonjeni sprejemanju teh tehnologij v primerjavi z odjemalci ženskega spola. Analizirane hipoteze zagotavljajo celovit vpogled v odnos odjemalcev do tehnologij umetne inteligence v realnem trgovskem kontekstu. Ti rezultati predstavljajo dragocene smernice za oblikovanje marketinških strategij, prilagoditve trgovskega okolja in olajšanje sprejemanja tehnologij umetne inteligence v fizičnih prodajalnah s strani odjemalcev. Rezultati raziskave razkrivajo, da so prejšnje izkušnje odjemalcev z umetno inteligenco pozitivno povezane z njihovo voljo za interakcijo s tovrstno tehnologijo v fizičnih prodajalnah, kar potrjuje hipotezo H1. Prav tako so ugotovitve pokazale, da zaznavanje tveganja negativno vpliva na pripravljenost odjemalcev za uporabo tehnologij umetne inteligence, kar soglasno podpira hipotezo H2. Nadaljnje analize so razkrile, da je subjektivna ocena lastne sposobnosti za ravnanje s tehnologijami umetne inteligence pozitivno povezana z zainteresiranostjo za njihovo uporabo, kar potrjuje hipotezo H3. Poleg tega so statistične razlike med spoloma pri sprejemanju tehnologij umetne inteligence pokazale, da obstaja statistično pomembna razlika v pripravljenosti za sprejemanje tehnologij umetne inteligence v fizičnih prodajalnah, kar potrjuje hipotezo H4. Pri tem rezultati nakazujejo, da so odjemalci moškega spola bolj naklonjeni sprejemanju teh tehnologij v primerjavi z odjemalci ženskega spola. Analizirane hipoteze zagotavljajo celovit vpogled v odnos odjemalcev do tehnologij umetne inteligence v realnem trgovskem kontekstu. Ti rezultati predstavljajo dragocene smernice za oblikovanje marketinških strategij, prilagoditve trgovskega okolja in olajšanje sprejemanja tehnologij umetne inteligence v fizičnih prodajalnah s strani odjemalcev.
Keywords: umetna inteligenca, stališča odjemalcev, fizične prodajalne, umetna inteligenca in storitve, umetna inteligenca v maloprodaji
Published in DKUM: 25.10.2023; Views: 445; Downloads: 103
.pdf Full text (2,36 MB)

2.
Strategija komuniciranja z generacijo Z preko socialnih omrežij za Bio-inštitut Asya Grafy
Nina Kolar, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo s pomočjo spletne ankete raziskali uporabo socialnih omrežij, nakupne navade generacije Z in zanimanje za kozmetične izdelke ter jo pomensko definirali z namenom oblikovanja enomesečne strategije komuniciranja na podlagi konkretnega primera in sicer za kozmetično podjetje Bio-inštitut Asya Grafy. Povod za analizo, ki je predstavljena v nadaljevanju, so opažanja povsem drugačnega načina uporabe socialnih omrežij ter nakupnih navad digitalizirane generacije Z v primerjavi s prejšnjimi generacijami in želja po oblikovanju strategije marketinškega komuniciranja, ki bi bila zanje relevantna. Podjetje Bio-inštitut Asya Grafy želi svojo marketinško komunikacijo usmeriti prav na generacijo Z, zato smo v tej nalogi definirali in analizirali njene značilnosti kot ciljno občinstvo komunikacije, raziskali obstoječe konkurente in njihove marketinške pristope na socialnih omrežjih, nakupne navade in mnenje ter interes za nakup kozmetičnih izdelkov generacije Z, določili konkretne cilje, oblikovali osnovno sporočilo, konkretizirali splet marketinškega komuniciranja z vplivneži in brez in določili načine spremljanja njegovih učinkov. Oblikovali smo finančno strukturo strategije ter na koncu še tematski načrt objav. Cilj diplomskega dela je tako oblikovanje uporabne in relevantne marketinške strategije komuniciranja, s ciljnim občinstvom generacije Z preko socialnih omrežij za Bio-inštitut Asye Grafy.
Keywords: generacija Z, Gen Z, strategija marketinškega komuniciranja, socialna omrežja, kozmetika, raziskava odjemalcev
Published in DKUM: 10.11.2021; Views: 773; Downloads: 164
.pdf Full text (5,38 MB)

3.
Duševno zdravje kot nacionalni kapital
Nina Kolar, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Duševno zdravje kot nacionalni kapital Duševne motnje spadajo med deset poglavitnih vzrokov oviranosti v svetu, s hudimi družbenimi in gospodarskimi posledicami za posameznika, družine in skupnosti. Težave v duševnem zdravju so ključni razlog za izgubo produktivnega človeškega kapitala; na delovnih mestih nastajajo visoki stroški zaradi prezentizma in/ali absentizma. Osebe s težavami v duševnem zdravju imajo pomembno zmanjšane prihodke in se pogosteje prezgodaj upokojujejo. Absentizem je družbeni, organizacijski in pravni problem, ki ima ekonomske posledice za delavce, delodajalce, gospodarstvo in področje obveznega zdravstvenega zavarovanja. Posameznikovo duševno stanje, kot so sreča, zadovoljstvo, samospoštovanje, odnosi z drugimi in vsakodnevno delovanje ter sposobnost, da obvladuje svoje življenje in se uspešno sooča z izzivi, problemi in doprinaša k skupnosti, v kateri živi, je skrhano in izven ravnovesja. Težave se lahko pojavijo na enem ali več področjih duševnega zdravja. Osebe z duševnimi motnjami in njihovi bližnji pa so poleg bremena bolezni pogosto deležni diskriminacije, izključenosti in kršenja temeljnih človekovih pravic, stigma pa negativno vpliva tudi na dostopnost oz. potek zdravstvene obravnave. Skrb za duševno zdravje družbe temelji na dobrem duševnem zdravju otrok in mladih. Zagotavljanje varnega in spodbudnega okolja, ki preprečuje duševne težave že v otroštvu, je dolgoročna naložba družbe. Učinkoviti ukrepi in pristopi na področju krepitve in varovanja duševnega zdravja so namreč ključni za napredek družbe in gospodarsko rast, saj lahko le duševno zdrav posameznik razvija svoje sposobnosti, se spoprijema s stresom v vsakdanjem življenju, učinkovito in plodno dela ter prispeva v svojo skupnost. Potrebne pa so tudi aktivnosti v zvezi s promocijo duševnega zdravja v delovnem okolju. V diplomskem delu smo na podlagi teoretičnega in empiričnega pristopa ter podatkov iz najnovejših raziskav s področja duševnega zdravja predstavili razsežnost problematike duševnega zdravja v Evropski uniji (s poudarkom na stanju v Sloveniji) in ključne izzive ter strateške cilje za njegovo izboljšanje. Predstavili smo obstoječe strateške ukrepe (se z njimi strinjali oz. manj strinjali) in predlagali svoje (dodatne) ukrepe, ki bi jih k obstoječim dodali za večjo, zanesljivo učinkovitost na področju duševnega zdravja posameznikov in družbe v celoti. 
Keywords: duševno zdravje, družbeno in godpodarsko breme, ranljive skupine, stigma, ključni izzivi in strateški cilji
Published in DKUM: 10.03.2020; Views: 1374; Downloads: 206
.pdf Full text (1,66 MB)

Search done in 2.48 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica