| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
Frazemi v berilih za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje
Nina Horvat, 2018, master's thesis

Abstract: Frazemi so izrazna sredstva, s katerimi bogatimo naš jezik in ga delamo zanimivejšega. S frazemi se pogosto srečujemo v vsakdanji komunikaciji, prav tako so prisotni v umetnostnih in neumetnostnih besedilih. Razumevanje frazemov je zahtevno še posebej za otroke, saj pogosto ne prepoznajo prenesenega pomena in frazem razumejo dobesedno. V magistrskem delu Frazemi v berilih za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje nas je zanimala pogostost pojavljanja frazemov v potrjenih berilih za posamezni razred v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju v šolskem letu 2016/17. V Slovarju slovenskih frazemov in Slovarju slovenskega knjižnega jezika smo poiskali slovarsko obliko posameznega izpisanega frazema ter njegovo pomensko razlago. Frazeme smo najprej predstavili po pogostosti, to je od frazemov, ki se pojavljajo v največ berilih, do tistih, ki se pojavljajo v po enem berilu. Ugotovili smo, da se v vseh berilih za posamezni razred pojavlja zelo malo ali celo nič frazemov. Največ je frazemov, ki se pojavljajo v po enem berilu. Frazeme smo analizirali tudi po obliki, torej glede na to, ali je frazem nestavčni (samostalniški, pridevniški, glagolski, prislovni) ali stavčni (pregovorni, nepregovorni). Ugotovili smo, da se v berilih za posamezni razred najpogosteje pojavljajo glagolski frazemi, sledijo prislovni frazemi. Preostalih nestavčnih frazemov (samostalniških in pridevniških) je sorazmerno malo. Zelo malo je tudi pregovornih in nepregovornih frazemov. Ker se nekateri frazemi pojavljajo v prenovljeni obliki, smo posebej predstavili tudi primere frazeoloških prenovitev. Po pregledu in analizi frazemov v berilih smo ugotovili, da se v prvem vzgojno- -izobraževalnem obdobju v umetnostnih besedilih pojavlja veliko frazemov. Čeprav Učni načrt za slovenščino (2011) frazemom v prvem vzgojno- -izobraževalnem obdobju ne posveča pozornosti, je ključnega pomena, da učence na frazeme opozarjamo, jim razložimo njihov pomen ter jih spodbujamo pri učenju in ustrezni rabi frazemov.
Keywords: frazeologija, frazemi, preneseni pomen, prvo vzgojno- -izobraževalno obdobje, učni načrt za slovenščino, berilo
Published: 10.05.2018; Views: 467; Downloads: 107
.pdf Full text (1,68 MB)

3.
Modeliranje prostorskega vzorca vremensko pogojenih cestnoprometnih nesreč v Sloveniji
Nina Horvat, 2019, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je bil preučiti trende in prostorski vzorec prometnih nesreč, ki so se v obdobju 2006–2017 končale s smrtjo ali hudo telesno poškodbo, v vseh slovenskih občinah in po posameznih vremenskih situacijah (dež, megla, veter, sneg, toča, jasno in oblačno vreme). Naši cilji so bili predstaviti prometne nesreče na splošno, pregledati trende prometnih nesreč na svetovni, evropski in državni ravni, predstaviti vpliv vremena na prometne nesreče, preučiti metode za proučevanje prostorskih vzorcev prometnih nesreč ter analizirati prostorski vzorec izbranih prometnih nesreč. Podatke o prometnih nesrečah smo pridobili na spletni strani Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa in na Statističnem uradu Republike Slovenije, obdelovali smo jih s pomočjo programov Excel, ArcGIS 10.5 in R. Za vsako omenjeno vremensko situacijo smo izdelali prostorski vzorec, trend in standardizirano stopnjo prometnih nesreč. Izbrali smo spremenljivke, ki značilno vplivajo na število prometnih nesreč. Le-te smo v nadaljevanju transformirali s faktorsko analizo, da smo zagotovili pogoje uporabe linearnih modelov (nekoreliranost prediktorskih spremenljivk). Odvisne in neodvisne spremenljivke smo vstavili v model GWR, za katerega pa se je izkazalo, da ni dober napovedovalec števila prometnih nesreč, ko gre za posamezno vremensko situacijo. Posledično smo uporabili še metodo gradnje odločitvenega drevesa (ang. decision tree model). Sestavili smo algoritme, ki z zadovoljivo točnostjo napovedujejo število prometnih nesreč v posamezni občini glede na obravnavano vremensko situacijo. Kakovost modelov odločitvenega drevesa smo izmerili s pomočjo kazalcev: pojasnjen odklon (ang. explained deviance), MAE (ang. mean absolute error), RMSE (ang. ruth mean square error) in Moranov indeks avtokorelacije (ang. Moran's Index). Rezultati naloge imajo aplikativen pomen za snovalce strategije prometne varnosti na nacionalnem nivoju.
Keywords: prometne nesreče, prostorski vzorec, vremenske okoliščine, geografsko obtežena regresija, odločitveno drevo
Published: 27.08.2019; Views: 146; Downloads: 63
.pdf Full text (6,11 MB)

4.
Analiza jezika v prekmurskem koledarju Dober Pajdás kalendárium
Nina Horvat, 2019, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je bil analizirati jezik v izbranih besedilih prekmurskega koledarja Dober Pajdás kalendárium, ki ga je urejal in izdajal Franc Talanyi. Naši cilji so bili predstaviti razvoj knjižne prekmurščine, osvetliti družbeno-politične in kulturne razmere v Prekmurju med obema svetovnima vojnama, narediti pregled periodičnih tiskov, ki so izhajali na prekmurskih tleh pred in med izhajanjem obravnavanega koledarja, predstaviti splošne značilnosti in vsebino obravnavanega koledarja ter na različnih ravneh analizirati njegove jezikovne značilnosti. S pomočjo šestih izbranih izdaj koledarja, dostopnih na spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije (http://www.dlib.si), smo analizirali pravopisne, glasoslovne, oblikoslovne, skladenjske in leksikalne značilnosti jezika. Zanimalo nas je, kako se je skozi leta spreminjal Talanyijev jezik, zato smo izbrali dve izdaji na začetku izhajanja (1923 in 1924), dve na sredini (1934 in 1935) in dve na koncu izhajanja koledarja (1942 in 1943). Natančneje smo analizirali leposlovno rubriko – iz vsake izdaje po eno daljšo pripoved ali več krajših. Ugotovljeno je bilo, da se v jeziku analiziranih besedil vseskozi kažejo prekmurske značilnosti, zasledili pa smo tudi posamezne neenotnosti na pravopisni, glasoslovni in oblikoslovni ravni. Prav tako smo ugotovili, da se v nekaterih letnikih kaže vpliv madžarizacije, v zadnjih dveh letnikih pa se pojavlja tudi nekaj besedil v madžarščini.
Keywords: prekmurski jezik, Prekmurje, publicistika, jezikovna analiza, Franc Talanyi, 20. stoletje
Published: 18.09.2019; Views: 90; Downloads: 49
.pdf Full text (2,80 MB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica