1. |
2. E-gradiva za okolje in trajnostni razvojMojca Kokot, Ana Vovk, Danijel Vrhovšek, Marjan Krašna, Alenka Sajovic, Nina Globovnik, Tomaž Amon, other educational material Keywords: trajnostni razvoj, okoljska vzgoja, varstvo okolja, okolje, e-gradiva, ekoremediacije, učne poti
Published in DKUM: 07.06.2012; Views: 3914; Downloads: 268
 Link to full text |
3. Ecoremediation educational polygons in Slovenia as good examples of experiential learning of geographyMojca Kokot, Jerneja Križan, Ana Vovk, Nina Globovnik, 2011, original scientific article Abstract: Teaching in the 21st century is focused on learning for life and sustainable development. Lifelong knowledge, which is focused on education for sustainable development, could only be obtained with experiential learning, where students can come up with new knowledge through research and observation. Geography can bring many lifelong skills for students. Last years, the teaching of geography made great importance to education on environmental protection in nature itself. Therefore, this paper presents ecoremediation educational polygons in Slovenia. They are intended to offer young people the most authentic environment through direct experience in a real environment and in nature. On the educational polygons in real environments there are conditions for solving problems, while learning and doing research. Education on such polygons offers a great opportunity for young people to acquire practical knowledge, which can be used for effective decisions in life in relation to the environment.
Keywords: ecoremediations, geography, experiential learning
Published in DKUM: 07.06.2012; Views: 2734; Downloads: 118
Link to full text |
4. VLOGA ČLOVEŠKIH VIROV ZA RAZVOJ EKOLOŠKEGA KMETIJSTVA V PODRAVSKI REGIJINina Globovnik, 2010, master's thesis/paper Abstract: Razvoj človeških virov je strategija, ki lahko v času velike gospodarske krize pripomore k rešitvi marsikaterega gospodarskega problema. Predvsem za slovensko podeželje velja, da danes v več pogledih zaostaja za mestom, saj je manj gospodarsko razvito, neperspektivno za mlade, ima slabšo izobrazbeno strukturo prebivalstva, nima primerne infrastrukture in podobno. Tradicionalno kmetijstvo je zaradi neprimerne zemljiško posestne strukture in zaradi neprimernega reliefa nekonkurenčno v primerjavi z državami EU, zato je potrebno iskati konkurenčnejše strategije za razvoj slovenskega podeželja. V zadnjih letih so se pojavile nove možnosti razvoja predvsem v ekološkem kmetijstvu, pri tem pa ne smemo zanemariti tudi razvoja človeških virov, ki ima velik pomen za samo prestrukturiranje kmetij. Povpraševanje po ekološko pridelani hrani se zaradi večje ozaveščenosti porabnikov o pomenu naravno pridelanih živil povečuje, zato imajo slovenski kmetje priložnost, da ob pomoči državnih subvencij in različnih izobraževalnih aktivnosti pridobijo ustrezna finančna sredstva in znanja za prestrukturiranje tradicionalnega kmetijstva v ekološko, za katerega je značilno, da je prijazno okolju in našemu zdravju.
V magistrski nalogi želimo predstaviti problematiko slovenskega podeželja, ki bi jo lahko v določeni meri rešili z ustrezno strategijo razvoja človeških virov. Želimo predstaviti perspektivo, ki jo vidimo predvsem v proizvodnji ekološko pridelane hrane. Predstavili smo načine usposabljanj in izobraževanj, katerih se imajo kmetje možnost udeležiti, da izpopolnijo svoje znanje in pridobijo neprecenljive izkušnje za nadaljnjo pridelavo. Raziskali smo, v kolikšni meri dijaki srednjih biotehniških šol v Podravski regiji vidijo perspektivo na podeželju, ali nameravajo ostati na podeželju ter v kolikšni meri in na kakšne načine kmetje, ki se v Podravski regiji ukvarjajo z ekološkim kmetijstvom, izpopolnjujejo svoje teoretično in praktično znanje o ekološkem kmetijstvu.
Keywords: razvoj človeških virov, slovensko podeželje, ekološko kmetijstvo
Published in DKUM: 26.11.2010; Views: 2890; Downloads: 0 |
5. |
