Search the digital library catalog

Query:	search in
	search in
	search in
	search in
Work type:	* old and bologna study programme
Language:
Search in:
Options:	Show only hits with full text
	Reset

1 - 2 / 2

Komparativna analiza ureditve plačilne sposobnosti ter postopkov prestrukturiranja in prenehanja gospodarskih družb : magistrsko delo
Nina Gašparut, 2015, master's thesis

Abstract: Številne slovenske gospodarske družbe so se znašle v krizi, ki je nekatere privedla do konca. Za preživetje ter nadaljnje poslovanje je bistvenega pomena zagotovitev plačilne sposobnosti. Plačilna sposobnost je položaj, za katerega si mora gospodarska družba ves čas delovanja prizadevati, kar pa številnim ne uspe. Razlogi za nastanek finančnih kot tudi drugih težav so različni, najbolj pomembno pa je, da poslovodstvo težave pravočasno ugotovi ter pripravi predloge za rešitev nastale situacije. Za reševanje finančnih težav se lahko izvede finančno prestrukturiranje, ki zajema ukrepe za zagotavljanje kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti. Lahko rečemo, da je finančno prestrukturiranje zadnja možnost preživetja družbe, preden pride do stečajnega postopka, katerega pa označimo za konec obstoja gospodarske družbe. V magistrskem delu je obravnavan Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki ureja področje plačilne sposobnosti, na novo uveden institut finančnega prestrukturiranja in insolvenčne postopke ter postopke prisilnega prenehanja. Obravnavan je pojem plačilne sposobnosti kot tudi zakonodajna ureditev posameznih postopkov (stečajni postopek, postopek prisilne poravnave, likvidacija itd.), katero smo primerjali z zakonodajo Nemčije ter Velike Britanije. Državi sta bili izbrani zaradi različnih pravnih sistemov. Glede na dejstvo, da sta tako Slovenija kot tudi Nemčija predstavnici kontinentalnega pravnega sistema ter da se slovenska insolvenčna ureditev ravna po nemški, smo predvidevali, da je insolvenčna ureditev obeh držav primerljiva. Ugotovljeno je, da omenjeno velja, obstajajo samo manjša odstopanja v določenih elementih.
Keywords: gospodarske družbe, finančna kriza, prestrukturiranje, plačilna sposobnost, insolventnost, magistrska dela
Published in DKUM: 06.11.2015; Views: 1424; Downloads: 301
Full text (1,08 MB)

Legitimnost policijske dejavnosti in kazenskega pravosodja : diplomsko delo univerzitetnega študija
Nina Gašparut, Katja Eman, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Tako kot mnoge druge, tudi Republika Slovenija temelji na zakonih. Za uspešno delovanje je potrebno prilagajanje državljanov oblasti in državnim organom, kateri delujejo in odločajo v imenu celotnega ljudstva. Država stremi k temu, da bi bile njihove odločitve podprte v čim večji večini, kar bi imelo za posledico prostovoljno skladnost z zakoni in podrejanje oblasti, torej večjo stopnjo legitimnosti. Tako policija kot pravosodje sta tista državna organa, pri katerih legitimnost zaradi velike vloge povezanosti in sodelovanja z državljani igra še kako pomembno vlogo. Vendar pa so potrebni še drugi dejavniki, ki pripomorejo k večji učinkovitosti delovanja omenjenih institucij. Eden izmed njih je zaupanje, da policija deluje pošteno, učinkovito, da zagotavlja vrednote celotne populacije ter da deluje enakopravno do vseh državljanov. Če dojemamo policijo kot legitimno, zaupamo v njeno delo, verjamemo v njeno postopkovno in distributivno pravičnost in učinkovitost, ji bomo bolj naklonjeni, kar posledično vodi do večje možnosti sodelovanja s policijo. Sodelovanje javnosti s policijo, ki se kaže v prijavljanju kaznivih dejanj, opozarjanju na nered v skupnosti, sodelovanju kot priče v kazenskem postopku itd., pa vodi do večje učinkovitosti policije, ki bi bila brez pomoči javnosti manj uspešna pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj. Vidimo, da so vsi elementi med seboj tesno povezani, kar smo želeli preveriti tudi v našem diplomskem delu. Izvedena je bila raziskava med študenti prava in varstvoslovja, ki so zaradi narave študija in dela v prihodnosti močno povezani s policijo in kazenskim pravosodjem, saj nas je zanimalo njihovo dojemanje policijskega dela ter odnos do policije. Ugotovili smo, da imajo predhodne izkušnje s kazenskopravnim sistemom vpliv na nadaljnji odnos in na sodelovanje s policijo. Tisti, ki so že bili v stiku s policijo, odnos do njih dojemajo kot profesionalen, zaradi česar je večje tudi zaupanje v njihovo delo. Zanimala nas je tudi razlika med študenti prav in varstvoslovja v dojemanju policije in odnosu do njih. Po predvidevanjih imajo študenti varstvoslovja več zaupanja v policijo ter bolj verjamejo v njihovo postopkovno in distributivno pravičnost, medtem, ko večjega sodelovanja študentov nismo uspeli potrditi. Študija je tudi pokazala, da študentje prava bolj verjamejo v enakovreden kaznovalni sistem za vse ljudi, kar je glede na naravo njihovega študija razumljivo.
Keywords: policija, policijska dejavnost, kazensko pravosodje, zakoni, legitimnost, pravičnost, distributivna pravičnost, postopkovna pravičnost, zaupanje, spoštovanje, diplomske naloge
Published in DKUM: 15.11.2013; Views: 1945; Downloads: 255
Full text (930,05 KB)

Search done in 0.08 sec.