| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 44
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
EKOLOŠKO VREDNOTENJE VRST RODU LEIOBUNUM (ARACHNIDA: OPILIONES) V SLOVENIJI S POMOČJO ORODIJ GIS
Tamara Šiško, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V Sloveniji so suhe južine relativno dobro raziskane. Podatki o najdiščih suhih južin v ekološkem smislu še niso primerno ovrednoteni. Pri tem so v ospredju vprašanja, zakaj so določene vrste prisotne izključno ali predvsem v določenih habitatih in katere fizične značilnosti teh habitatov najbolj vplivajo na prisotnost suhih južin. Za ugotavljanje razširjenosti živali na določenem območju uporabljajo danes različne tehnologije, ki omogočajo lažjo obdelavo in vizualizacijo podatkov. V diplomskem delu smo preverjali možnosti vrednotenja konkretnih podatkov o razširjenosti šestih vrst rodu Leiobunum v Sloveniji za ekološko interpretacijo s pomočjo obdelave z orodji geografskega informacijskega sistema (GIS) in z uporabno javno dostopnih kartografskih plasti Agencije RS za okolje (ARSO). Najprej smo podatke o najdiščih prenesli v računalniško obliko, kjer smo s pomočjo GIS orodja Arc View 3.2 in prekrivanjem izbranih plasti ARSO pridobili statistične podatke o okoljskih dejavnikih glede na prostorsko razporejenost posameznih vrst. Nato smo podatke statistično obdelali po posameznih plasteh in izračunali Shannon−Weaverjev indeks za območja prekrivanja vrst. Potrdili smo hipotezo, da je seznam zbranih podatkov o najdiščih suhih južin rodu Leiobunum v grobem združljiv s prosto dostopnimi bazami prostorskih podatkov Agencije RS za okolje in omogoča splošno ekološko ovrednotenje vrst. Prikazali smo značilno zoogeografsko razširjenost rodu Leiobunum na območju Slovenije. V grobem smo opisno opredelili preferenčne habitate obravnavanih vrst rodu Leiobunum glede na značilno geografsko razširjenost v Sloveniji, kar omogoča lažje predvidevanje celotne razširjenosti vrst tega rodu.
Keywords: geografska razširjenost v Sloveniji, kartografske plasti Agencije RS za okolje, Leiobunum, orodja GIS, pajkovci, preferenčni habitati.
Published: 20.07.2011; Views: 2113; Downloads: 187
.pdf Full text (3,83 MB)

2.
Potencialni vpliv fragmentacije habitata na viabilnost osebkov na primeru votlega petelinčka Corydalis cava, (L.) Schweigger & Koerte; Fumariaceae
Andreja Kosi, 2013, master's thesis

Abstract: Namen naše raziskave je bil s pomočjo vzorčenja in proučevanja nekaterih enostavnih morfološko-funkcionalnih parametrov (višina rastlin, masa semen, število semen na plod, število plodov na rastlino) na primerkih vrste C. cava na treh geografsko različnih območjih (UZ Maribor, Spodnji Duplek, Pavlovci) pokazati negativni vpliv fragmentacije habitatov in populacij na te morfometrične parametre. S tem smo nakazali na zmanjšano viabilnost primerkov kot posledico fragmentacije. V raziskavo smo vključili popise, ki smo jih naredili leta 2006. Takrat je bilo na območju UZ Maribor najdenih 60 poligonov z vrsto C. cava. Na 3 poligonih so bila najdena rastišča tako belih kot tudi vijoličnocvetnih predstavnikov, na preostalih 57 poligonih pa le vijoličnocvetni predstavniki vrste. Na podlagi opravljenih popisov območja UZ Maribor smo ugotovili 6,7 % izgubo habitata vrste C. cava v le štirih letih. Ugotovili smo, da je število cvetočih osebkov C. cava v habitatnih fragmentih znotraj UZ Maribor odvisno od površine fragmenta. Število plodov na rastlino in masa semen kot najenostavnejša reproduktivna znaka izražata manjše vrednosti v maloštevilnih populacijah. Ugotovili smo, da se belocvetni primerki pojavljajo le znotraj velikih površin in da jih na manjših fragmentiranih površinah ni zaslediti. S tem sklepamo na negativni vpliv genetskega zdrsa ter na dolgoročno zmanjšanje variabilnosti v populaciji. Višina rastlin je v upadu pri obeh barvah. V upadu je tako število plodov na rastlino kot tudi število semen na plod, kar izraziteje velja za vijoličnocvetne primerke vrste. Tehtanje semen je pokazalo porast mase semen, kar je edini znak, v katerem je zazanati povišanje vrednosti na fragmentirani lokaciji v Spodnjem Dupleku.
Keywords: fragmentacija habitata, inbriding, genetski drift, morfološko-funkcionalne poteze, rastlin, genetska variabilnost, Corydalis cava, metoda vzorčenja in morfometrije, Slovenija (UZ Maribor, Spodnji Duplek, Pavlovci)
Published: 11.09.2013; Views: 1803; Downloads: 133
.pdf Full text (2,44 MB)

3.
EKOFIZIOLOŠKI ODZIVI VRSTE TRADESCANTIA FLUMINENSIS NA SUŠO IN POMANJKANJE SVETLOBE
Lea Šerbinek, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V sklopu te diplomske naloge smo izvajali eksperimente na vrsti tradeskancija (Tradescantia fluminensis) v laboratorijih oddelka za biologijo na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru. Eksperimentalno delo je potekalo od začetka marca do začetka aprila v letu 2012. Omenjeno vrsto smo izpostavili dvema stresnima dejavnikoma, suši in pomanjkanju svetlobe. V ta namen smo uporabili 4 vzorce za en stresni dejavnik in 4 za drugega ter ob tem uporabili še dva kontrolna vzorca. Skupaj smo tako imeli 10 vzorcev. Meritve, ki smo jih opravljali 30 dni, so zajemale fluorescenco zelenega barvila, ki smo jo merili z merilcem fluorescence klorofila Handy PEA (Hansatech), vsebnost zelenega barvila v listih, izmerjenih s pomočjo merilca vsebnosti klorofila SPAD – 502 (Minolta), odstotek vlage v tleh, pridobljenih z napravo za merjenje vlage HH2 (Delta – T). Merili smo prav tako dolžino poganjka, dolžino zadnjega internodija ter maksimalno širino in dolžino lista, na katerem smo opravljali meritve fluorescence. Tekom eksperimenta smo šteli tudi liste: vse liste na rastlini, zelene zdrave liste, liste s suhim robom in suho konico ter suhe liste. Na začetku izvajanja eksperimentov smo izmerili še svetlobne pogoje, v katerih smo imeli vzorce, ter temperaturo prostora. Bistvo oz. sklep eksperimentalnega dela je, da se je Tradescantia fluminensis odzivala na stresne dejavnike (pomanjkanje vode in svetlobe) ter tako izrazila fiziološke in morfološke spremembe. Naši rezultati so pokazali različne odgovore T. fluminensis na oba stresorja. Sušo tolerira bolje od teme. Prvi pridobljeni odgovor je bila fluorescenca klorofila, nato vrednosti SPAD in na koncu še morfometrične značilnosti. Rastline v suši so bile manjše z manjšimi listi, večjim številom poškodovanih listov in nižjimi vrednostmi SPAD. Rastline brez svetlobe so kazale hitre odgovore upadanja količnika Fv/Fm. Te imajo daljše korenine in liste ter propadejo hitreje kot rastline v suši.
Keywords: Tradescantia fluminensis, stres, suša, pomanjkanje svetlobe, fluorescenca klorofila, zelena barva lista, vlaga v tleh, morfometrija
Published: 04.07.2012; Views: 1514; Downloads: 108
.pdf Full text (1,86 MB)

4.
VPLIV PREKOMERNEGA GNOJENJA IN SLANIH TAL NA FOTOSINTETSKO UČINKOVITOST LONČNICE TRADESCANTIA FLUMINENSIS
Metka Vidic, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obsega raziskavo, s katero smo želeli ugotoviti posledice povečane koncentracije soli v tleh in posledice prekomernega gnojenja na rastline. Raziskavo smo izvajali v laboratoriju Oddelka za biologijo Fakultete za naravoslovje in matematiko. Za proučevano vrsto smo izbrali vrsto Tradescantia fluminensis. Ker je fotosinteza eden pomembnejših procesov, ki poteka v rastlinah, in je v veliki meri odvisna od zunanjih dejavnikov, smo se odločili, da bomo posledice na rastlinah spremljali z merjenjem maksimalnega kvantnega izkoristka PS II in vsebnosti klorofila v listih (vrednosti SPAD). Meritve smo opravljali dnevno, in sicer med 5. 3. in 10. 4. 2012. Uporabili smo sodobne ekofiziološke naprave, in sicer smo merili maksimalni kvantni izkoristek PS II z napravo Handy PEA (Hansatech, Norfolk, Anglija), vrednosti SPAD pa smo merili z napravo SPAD – 502 (Konica Minolta, Osaka, Japonska). Poleg teh meritev smo tedensko spremljali tudi izbrane morfološke značilnosti proučevanih rastlin. Tako smo merili dolžino celotnega glavnega poganjka, dolžino zadnjega (najmlajšega) internodija, dolžino in širino prvega polno razvitega lista in šteli liste. Pri štetju listov smo razlikovali med zelenimi listi, listi s suho konico, listi s suhim robom in suhimi listi. V raziskavo smo vključili deset klonov rastline vrste Tradescantia fluminensis. Štiri rastline smo izpostavili povečanim koncentracijam soli v tleh, štiri smo izpostavili prekomernemu gnojenju, dve pa sta nama služili kot kontrolni rastlini. Z raziskavo smo prišli do ugotovitev, da oba zunanja dejavnika (tako slanost kot prekomerno gnojenje) negativno vplivata na fotosintetsko učinkovitost rastlin in s tem tudi na njihovo rast. Negativne posledice so se hitreje pokazale pri rastlinah, ki so bile izpostavljene slanosti.
Keywords: prekomerno gnojenje, slanost, stres, fluorescenca klorofila, vrednosti SPAD, morfološke značilnosti
Published: 03.07.2012; Views: 1480; Downloads: 211
.pdf Full text (1,57 MB)

5.
Analiza kalivosti starih semen halofitov slovenske obale
Maja Dragšič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo temelji na analizi kalivosti starih semen petindvajsetih vrst halofitov, ki uspevajo pretežno v slanih obalnih habitatih slovenskega primorja. Srčika diplomskega dela je empirične narave. Analiza kalivosti zajema več metodoloških korakov, kot so priprava semen in pogojev za kalitev, razporejanje semen v petrijevke in postavitev v rastno komoro, opazovanje in sprotno beleženje rezultatov v določenem časovnem razponu, statistična obdelava podatkov, prikaz rezultatov kalivosti v grafični obliki in izdelava dendrogramov. Sledi diskusija o rezultatih in preverjanje predhodno zastavljenih hipotez. Rezultati, dobljeni z analizo kalivosti starih semen halofitov, so primerjani z rezultati kalivosti istih semen, ko so bila le ta sveža oziroma stara nekaj mesecev. Cilj je ugotoviti, ali stara semena še ohranjajo sposobnost kalitve, s čimer lahko sklepamo tudi na njihovo dolgoživost oziroma kratkoživost. Med drugim sem želela raziskati razlike med sposobnostjo kalitve starih semen halofitnih enoletnic in halofitnih trajnic ter drobnih, številnih semen in velikih, manj številnih semen. Pri vrstah, ki so vzkalile, sem primerjala njihovo stopnjo kalivosti v odstotkih, potek oziroma hitrost kalitve ter dan, ko je bila opažena prva kalica. Rezultati analize so v splošnem pokazali, da sposobnost kalitve semen upada sorazmerno s starostjo. Prav tako sem ugotovila, da stara semena halofitnih trajnic kalijo bolje kot stara semena halofitnih enoletnic. Med slednjimi ni vzkalila nobena vrsta. Kljub ugotovitvi, da stara semena mnogih halofitnih trajnic ostanejo viabilna več let, njihova sposobnost kalitve z leti upada. Med kalivostjo drobnih in številnih semen ter kalivostjo velikih in manj številnih semen nisem opazila razlik, glede na katere bi lahko sklepala o večji sposobnosti kalitve prvih ali drugih. Vzkalilo je devet vrst od petindvajsetih, pri čemer sem lahko našla podobnosti v poteku in dnevih pričetka kalitve, prav tako so vse vzkaljene vrste dosegle svojo maksimalno stopnjo kalitve v obdobju treh tednov.
Keywords: halofiti, slani habitati, slovensko primorje, semena halofitov, kalivost semen, klastrska analiza
Published: 26.11.2012; Views: 1200; Downloads: 209
.pdf Full text (1,27 MB)

6.
Anatomija in fiziologija tropske vodne solate (Pistia stratiotes L.) v termalni vodi pri Čatežu
Natalija Leskovar, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obsega raziskavo s katero smo poskušali ugotoviti kako temperatura vode vpliva na razširjenost, velikost in optimalno fiziološko delovanje vodne solate (Pistia stratiotes L.). Raziskava je potekala ob termalni vodi pri Čatežu in v laboratoriju na oddelku za biologijo na Fakulteti za naravoslovje in matematiko. Na terenu smo popisovali pojavljanje vodne solate vzdolž temperaturnega gradienta. Proučili smo ali se rastline v različnih temperaturnih razmerah med seboj razlikujejo v anatomski zgradbi korenin in listov ter njihovi učinkovitosti fotosinteze pri različnih temperaturah okolja. Meritve smo izvajali v mesecu marcu in v juniju 2012. Za merjenje fluorescence smo uporabili napravo Handy PEA (Hansatech, Norfolk, Anglija), za določitev vrednosti SPAD pa smo uporabili SPAD – 502 (Konica Minolta, Osaka, Japonska). Na terenu smo vzdolž temperaturnega gradienta določili 5 lokacij z večjimi temperaturnimi skoki, iz katerih smo nekaj svežih rastlin prenesli v laboratorij. V laboratoriju smo pripravili sveže mokre preparate. Iz vsake lokacije smo izbrali 10 listov 10 različnih rastlin in 5 korenin petih različnih rastlin in naredili prečne prereze, ki smo jih kasneje proučevali. Na makroskopskem nivoju smo rastlinam določili suho maso ločeno na biomaso listov in korenin, samim listom pa smo določili specifično listno površino (SLA). Z raziskavo smo potrdili dejstvo, da P. stratiotes L. najbolje uspeva v temperaturnem območju med 22 in 30 C, medtem, ko smo prišli do ugotovitev, da rast, razširjenost rastline poleg temperature pogojena tudi z drugimi dejavniki. Na naše rezultate je močno vplivala prisotnost čistilne naprave v Topli strugi.
Keywords: temperaturni gradient, čas adaptacije, SPAD, debelina listov, debelina korenin, vrednost SLA
Published: 20.09.2012; Views: 1328; Downloads: 140
.pdf Full text (1,40 MB)

7.
Reprodukcijska biologija invazivke Aster squamatus v slovenskem primorju
Daniel Veselič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Rod Aster prvotno izhaja iz Severne in Južne Amerike. Vrste, ki pripadajo temu rodu so naturalizirane po vsem svetu, zlasti v slanih in vlažnih habitatih. Aster squamatus je hemikriptofit in izvira iz centralne Južne Amerike, a je razširjena v mnogih državah po svetu, med drugim tudi v Sloveniji. Leta 1973 je luskasto nebino pri nas prvi zabeležil in opisal Wraber. Vrsta je vse od takrat nenehno prisotna na slovenskem ozemlju. Čeprav pri nas zaenkrat še ni tako invazivna, pa je njena prisotnost moteča, še posebej v bližini dveh najpomembnejših obalnih mokrišč ob slovenski obali - v Sečoveljskih solinah in Škocjanskem zatoku, ki spadata v omrežje Natura 2000. Tema oziroma problematika pričujoče diplomske naloge temelji na raziskovanju reprodukcijskih zmožnosti obravnavane vrste A. squamatus in na korelaciji z njeno morebitno invazivnostjo na slovenskem območju. Raziskovanje je potekalo v dveh stopnjah. V prvem delu raziskave je bila izvedena dokumentacija rastišča, vzorčenje rastlinskih primerkov in tal. V drugem delu smo izvedli analizo prsti, zanimala pa nas je tudi stopnja kalivosti obravnavane vrste. Sledila je obdelava podatkov z rezultati in diskusija, v kateri prihajamo do ključne ugotovitve, da ima A. squamatus visok reprodukcijski potencial, ki se povečuje z višino rastline. Izračuni pokažejo, da rastline manjše od 110 cm "nosijo" od 700 do 8700 semen, medtem ko rastline višje od 110 cm proizvajajo vsaj petkrat več semen. Glede na rezultate vzorcev prsti pa lahko sklenemo, da količina vsebnosti nutrientov v prsti bistveno ne vpliva na razvoj in rast luskaste nebine. Kljub dejstvu, da vrsta zaenkrat še resneje ne ogroža naših avtohtonih vrst resneje pa bi bilo iz preventivnih razlogov zaželjeno, da bi se višje in večje rastline sproti odstranjevalo.
Keywords: Aster squamatus, invazivna vrsta, reproduktivni potencial, analiza prsti, stopnja kalivosti
Published: 18.10.2012; Views: 1339; Downloads: 157
.pdf Full text (1,01 MB)

8.
Značilnosti kalitve sobivajočih vrst suhega travnika iz rodov Anthyllis, Gentiana in Plantago
Mirjana Šipek, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so nas zanimale specifične razlike v kalitvi sorodnih vrst. Opazovali smo značilnosti kalitve desetih vrst suhega travnika. Prav tako smo v literaturi poiskali podatke, ki se nanašajo na čas cvetenja, opraševalce in raznašalce semen obravnavanih vrst. Kalili smo stara semena Anthyllis jacquinii, A. vulneraria, Centaurea rupestris, Coronilla vaginalis, Gentiana clusii, G. verna supsp. tergestina, Lotus corniculatus, Plantago holosteum, P. media in Rhinanthus minor, ki so bila nabrana na pašniku v Predmeji v Trnovskem gozdu. Semenom izbranih vrst smo določili povprečno maso in dolžino. Kalitev je potekala pod štirimi različnimi pogoji: kalitev skarificiranih semen, kalitev semen v temi in svetlobi ter kalitev semen v hladilniku. Naš cilj je bil poiskati razlike v kalitvi med vrstami istega rodu, če le-te sploh obstajajo. Vse obravnavane vrste, ki jih uvrščamo v družino metuljnic, so kalile najbolje v primeru, ko smo semena predhodno skarificirali. Delež kalivosti skarificiranih semen metuljnic je pri vseh vrstah znašal nad 50 %. Pokazale so se tudi določene razlike med kalitvijo semen A. vulneraria in A. jacquinii. Najopaznejša razlika je bila v hitrosti kalenja semen posamezne vrste. Semena P. holosteum so za razliko od metuljnic kalila v velikem deležu tudi tista, ki jih nismo skarificirali, ne glede na to ali so bila izpostavljena svetlobi ali temi. Kalila niso semena v hladilniku, dokler jih nismo prenesli v rastno komoro. Presenetljivo pa semena P. media niso kalila ne glede na pogoje kalenja. Vrsti iz rodu Gentiana tudi nista kalili, niti po predhodni hladni stratifikaciji. Prav tako niso kalila semena enoletnice R. minor. Po enomesečni hladni stratifikaciji in nadaljnji enomesečni izpostavitvi optimalnim rastnim razmeram v rastni komori so kalila semena nebinovke C. rupestris, vendar je bil delež semen, ki so kalila, zelo nizek. Vse zbrane podatke o obravnavanih vrstah smo nazadnje še statistično obdelali s klastersko metodo (K-mean clustering).
Keywords: suh travnik, sobivajoče vrste, rastlinske združbe, kalitev, semena, dormanca, Anthyllis, Gentiana, Plantago.
Published: 22.05.2013; Views: 1859; Downloads: 196
.pdf Full text (1,45 MB)

9.
Alelopatski učinek križnice navadna česnovka (Alliaria petiolata) na kalitev semen vrtne kreše (Lepidium sativum)
Natalija Kaučič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava temo alelopatskega učinkovanja križnice navadna česnovka (Alliaria petiolata) na kalitev semen vrtne kreše (Lepidium sativum). Navadna česnovka (Alliaria petiolata) naj bi bila potencialno alelopatska in čedalje bolj invazivna, zato nas je zanimalo, kaj omogoča invazivni česnovki, da se uspešno naseli v tujih območjih in da se uspešno spopada s tamkajšnjimi avtohtonimi vrstami, čeprav v svojem avtohtonem okolju ni posebej dominantna. Ker večina avtorjev upošteva možnost, da naj bi bila česnovka potencialno alelopatska, smo s pomočjo bioloških testov poskušali prikazati vsebnost potencialno alelopatskih snovi v česnovki. Opazovali smo učinke vodotopnih ekstraktov (različnih koncentracij), učinke ekstraktov iz vzorcev tal in učinke hlapljivih snovi, sproščenih iz rastlinskih tkiv navadne česnovke na kalitev semen vrtne kreše (Lepidium sativum). Zanimala nas je kalivost in pojavitev sejancev ter dolžina kalice in korenin vrtne kreše. Zbrane podatke smo obdelali s pomočjo Studentovega t-testa v programskem orodju Statistica (Statsoft). Iz dobljenih rezultatov lahko razberemo, da imajo vodotopni ekstrakti iz listov močnejši zaviralni učinek na rast in kalitev kalic kot vodotopni ekstrakti iz korenin ter da se dolžina celotne kalice ter dolžina korenine vrtne kreše, prav tako pa tudi odstotek kalitve semen z naraščanjem koncentracije vodotopnih ekstraktov manjša. Odstotek kalivosti semen vrtne kreše v poskusih s hlapljivimi substancami je nižji v primerjavi s kontrolnimi poskusi.
Keywords: alelopatija, semena, kalitev, zaviranje, križnice, navadna česnovka, vrtna kreša, vodni ekstrakti, biološka invazija
Published: 27.09.2013; Views: 2122; Downloads: 226
.pdf Full text (1,81 MB)

10.
PRIMERJAVA ANATOMSKIH ZNAČILNOSTI MORFOTIPOV LISTOV PRI HLADNIKOVKI
Teja Pintarič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Rebrinčevolistno hladnikovko ali hladnikijo (Hladnikia pastinacifolia) je poimenoval nemški botanik Reichenbach v čast Hladniku, ki je bil ustanovitelj Botaničnega vrta v Ljubljani. Diplomska naloga opisuje anatomske značilnosti treh morfotipov listov, ki se pojavljajo pri rebrinčevolistni hladnikovki. Hladnikovka je naš najpomembnejši konzervativni endemit, ker predstavlja endemični rod s svojevrstno evolucijo in ker je izjemno ozko razširjen. Vrsta je redka, pojavlja se samo v Sloveniji in nikjer drugje na svetu. Toda kljub širokemu naboru različnih habitatov, kjer uspeva, se pojavlja le v omejenih predelih Trnovskega gozda in poseljuje skupno le 4 km² areala. Nesoglasje med nespecifično habitatno preferenco vrste in njeno redkostjo še ni v zadostni meri pojasnjeno, zato smo v naši nalogi preučili morfološko funkcionalne značilnosti, ki veliko povedo o ekologiji vrst – to so morfološko funkcionalne značilnosti listov. Morfotipi listov hladnikovke se ločijo glede na deljenost listne ploskve in se pri hladnikovki pojavljajo v različnih ontogenetskih fazah. Primerjali smo različne morfotipe listov iz različnih populacij oz. rastišč. Analizirali smo debelino listne ploskve, debelino gobastega in stebričastega tkiva, debelino zgornje in spodnje povrhnjice ter število listnih rež v zgornji in spodnji povrhnjici. Izmerjene podatke smo uporabili za izračune količnika med gobastim in stebričastim tkivom, indeks listnih rež (SI) in gostoto listnih rež (SD). Statistična analiza vključuje primerjave vseh listnih značilnosti glede na posamezen tip lista in populacijo / habitat: (a) med istimi tipi listov med habitati in (b) med različnimi tipi listov znotraj istih habitatov. Semenska banka tal omogoča rastlinam preživetje krajšega ali daljšega obdobja kot seme skladiščeno v tleh. Prisotnost trajne semenske banke, obstojne več let, je velikega pomena za preživetje vrste v času. Prisotnost trajne semenske banke je še posebej pomembna za ohranjanje redkih vrst kot je hladnikovka, ki plodijo le enkrat samkrat v svojem življenju, nato pa propadejo. Zato smo s testi kalivosti preverili ali 7 let stari vzorci tal iz rastišča hladnikovke vsebujejo njena živa semena.
Keywords: Ključne besede: endemit, redka vrsta, morfotipi listov, semenska banka tal, Trnovski gozd
Published: 11.09.2013; Views: 1204; Downloads: 104
.pdf Full text (3,12 MB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica