1. Učinkovitost različnih načinov postavitve protiinsektne mreže za obvladovanje plodove vinske mušice (drosophila suzukii) pri pridelavi ameriških borovnic (vaccinium corymbosum) in malin (rubus idaeus) : diplomsko deloMiha Novak, 2023, undergraduate thesis Abstract: PVM je pomemben škodljivec jagodičastega sadja. Veliko ekonomsko škodo povzroča predvsem v nasadih ameriških borovnic in malin. V letu 2023 smo v poskusnem sadovnjaku infrastrukturnega centra KIS na Brdu pri Lukovici izvedli poskus, kjer smo spremljali vpliv protiinsektne mreže na nalet PVM v nasadih ameriških borovnic in malin. Poskus smo izvajali s pomočjo prehranskih vab za ulov PVM, ki smo jih postavili med grme ameriških borovnic, ki so bili zavarovani s protiinsektno mrežo, in maline na prostem. Vabe smo menjavali v 5- do 8-dnevnih časovnih intervalih in v vzorcih prešteli število PVM, ki smo jih ločili glede na spol. Opravili smo tudi dva poskusa inkubacije plodov malin in borovnic, v katerih smo po 14 dneh inkubacije prešteli izlegle PVM.
Iz rezultatov je razvidno, da je lateralni mrežnik dober način preprečevanja naleta PVM na maline in borovnice.
Keywords: plodova vinska mušica, ameriške borovnice, maline, protiinsektne mreže.
Published in DKUM: 08.01.2024; Views: 367; Downloads: 14
 Full text (1,48 MB) |
2. Aromatične spojine jagod (Fragaria x ananassa Duch) : diplomsko deloKatarina Penič, 2022, undergraduate thesis Abstract: Jagodam daje skladen in na splošno všečen okus razmerje sladkorjev ter organskih kislin. Poleg tega so v plodovih prisotne tudi hlapne (aromatične) spojine, ki se izločajo med zorenjem in pomembno prispevajo h končni aromi dozorelih jagod. V sklopu tega zaključnega dela smo ugotavljali, katere posamezne aromatične snovi dajejo jagodam značilno aromo. Raziskovanje je potekalo na Kmetijskem inštitutu v Ljubljani od leta 2020 do leta 2022. Na podlagi validirane metode smo določali vsebnost posameznih izbranih aromatskih spojin jagode s pomočjo metode SPME v sklopu plinske kromatografije (GC-MS) za merjenje vsebnosti hlapnih komponent. Uspešno smo potrdili prisotnost 15 različnih aromatičnih spojin, razdeljenih v 5 skupin (aldehidi, estri, alkoholi, terpenoidi in ketoni). Identificirali smo 6 estrov (metil-2-metilbutirant, etil-2-metilbutirant, etil-izovalerat, metil heksonat, metil oktanoat in oktil acetat), 3 alkohole (trans-2-heksen-1-ol, cis-2-heksen-1-ol in 1-penten-3-ol), 3 terpenoide (geraniol, α-terpinol in nerolidol), 2 aldehida (trans-2-heksen-1-al in heksanal) in 1 keton (2-heptonanon). S pridobljenimi podatki, ki smo jih ustrezno obdelali, smo ugotovili, da so v jagodah sorte 'Clery' prisotne v največjem deležu hlapne snovi iz skupine aldehidov (predstavljajo 67,4 % vseh identificiranih hlapnih spojin) in da prevladujejo arome iz skupine estrov, ki dajejo okusu sadno noto.
Keywords: jagode, arome, plinska kromatografija
Published in DKUM: 16.09.2022; Views: 580; Downloads: 92
Full text (2,35 MB) |
3. Vpliv izbranih koristnih talnih gliv v različnih pridelovalnih sistemih na pridelek in kakovost jagod : diplomsko deloPrimož Kotnik, 2022, undergraduate thesis Abstract: V obdobju 2021/2022 smo v nasadu v Brdu pri Lukovici izvedli poskus, kjer smo spremljali pridelek jagod, posajenih v dveh pridelovalnih sistemih v integrirani in ekološki pridelavi. Prav tako smo preizkušali, kako dodatek koristnih talnih gliv (Metarhizium brunneum, Clonostachys rosea) in komercialni pripravek na bazi mikoriznih gliv (AMF), ki smo jih dodamo ob sajenju, vpliva na pridelek jagod.
Jagode sorte 'Clery' so bile posajene 27. julija 2021 na grebenih, pokritih s črno polietilensko folijo, in so v času od cvetenja do konca obiranja rastle v visokem pokritem tunelu. Obiranje se je začelo 25. maja 2022, nato je sledilo še 8 obiranj. V plodovih smo spremljali vsebnost suhe snovi (˚Brix), število in pridelek jagod.
Iz rezultatov je razvidno, da je bil pridelek in povprečno število plodov jagod večji pri ekološki kot integrirani pridelavi ne glede na obravnavanje. Značilno manjše število plodov na grm, ki se je statistično razlikovalo od kontrole in obravnavanja Metarhizium brunneum, smo zaznali pri integrirani pridelavi z uporabo koristne talne glive Clonostachys rosea. Značilno večji pridelek na grm smo zabeležili pri kontrolnih rastlinah v primerjavi z obravnavanjem Clonostachys rosea, medtem, ko vpliva ostalih obravnavanj nismo potrdili.
Keywords: jagode/ekološka in integrirana pridelava/pridelek/koristne glive
Published in DKUM: 16.09.2022; Views: 696; Downloads: 1288
Full text (1,58 MB) |
4. Vpliv dodatka AMF na bazi mikoriznih gliv, na lastnosti tal ter pridelek jagod : diplomsko deloMaksim Dovečar, 2022, undergraduate thesis Abstract: V sklopu predlaganega zaključnega dela smo spremljali delovanje mikoriznih gliv, ki smo jih dodali kot pripravek, s potencialnim biostimulativnim delovanjem (pripravek AMF), to smo primerjali s kontrolnimi – ne tretiranimi rastlinami. V sklopu poljskega poskusa smo poleg osnovne oskrbe rastlin jemali vzorce tal in korenin. Na koreninah jagod, smo v sodelovanju z podjetjem INOCULUMplus iz Francije ugotavljali prisotnost mikoriznih gliv pred zasnovo poskusa ter aktivnost mikoriznih gliv v času od aplikacije sredstva (julij 2021) do konca poskusa (junij 2023). Pred sajenjem smo opravili osnovno vzorčenje za karakterizacijo tal, oktobra 2021 drugo vzorčenje tal kjer smo spremljali in vrednotili vsebnost mikoriznih gliv. V mesecu maju in juniju 2022 smo obirali jagode in tako spremljali vpliv dodanega pripravka na pridelek. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da dodajanje pripravka AMF poveča kolonizacijo arbuskularnih mikoriznih gliv na koreninah jagod, kar pozitivno vpliva tako na razvoj jagod, kot tudi na sam pridelek.
Keywords: jagoda, mikoriza, glive, pridelek, tla
Published in DKUM: 15.09.2022; Views: 671; Downloads: 70
Full text (4,62 MB) |
5. Akvaponika - plavajoči vrtovi na domačem ribniku za samooskrbni sistem pridelave zelenjaveEva Kikl, 2020, undergraduate thesis Abstract: Plavajoči vrtovi so bili narejeni v okviru diplomske naloge. Namen je bil ugotoviti, ali bi zelenjadnice lahko gojili na domačem ribniku in kakšni materiali bi bili najbolj primerni za izdelavo vrtov. V projektu so bili štirje plavajoči vrtovi. Dva sta imela dodan substrat, dva sta bila brez njega. Na vseh štirih so bile nasajene enake vrste zelenjadnic. Primerjali smo rast in razvoj rastlin, zelene listne mase in korenine. Ugotovili smo, da so se bolje obnesli vrtovi z dodanim substratom. Na njih se je razvilo več zelene listne mase in plodov, kot na vrtovih brez substrata. Prav tako so se bolje razrastle korenine na vrtovih, ki so imeli substrat. Ugotovili smo, da bi bilo bolje uporabiti nekaj drugačnih materialov. Eden izmed njih bi bila vinogradniška žica, s katero smo speli mrežo na spodnji strani okvirja, saj je pretanka, hitro zarjavi ter se odlomi. Bolje bi bilo uporabiti tršo pocinkano žico. Na vrtovih s substratom se je pojavil plevel, na vrtovih brez substrata pa ne.
Keywords: Akvaponika, plavajoči vrtovi, ribnik, samooskrba
Published in DKUM: 25.09.2020; Views: 1225; Downloads: 174
Full text (2,09 MB) |
6. |
7. |
8. Določanje genetske sorodnosti med divjimi malinami (Rubus idaeus L.) in nekaterimi znanimi sortami malin z uporabo mikrosatelitskih markerjevNika Weber, 2011, master's thesis Abstract: Divje maline so zelo pogosto prisotne trajnice slovenske pokrajine, ki tvorijo naravno populacijo. Zmožnost razlikovanja med posameznimi kultivarji malin, tako gojenimi kot divjimi, je pomembna tako iz znanstvenih kot ekonomskih razlogov. V genetsko analizo smo vključili 6 znanih sort in 19 divjih, ki smo jih nabrali v genski banki, na več območjih Pohorja in v Zasavju. Namen naloge je bil ugotoviti, kakšna je genetska sorodnost znotraj populacij malin, genetska čistost populacije in število močno odstopajočih genotipov znotraj populacije, ki so bili prenešeni iz neke druge populacije. Na dvanajstih mikrosatelitskih lokusih RhM001, RhM003, Rhm011, Rim015, RiM017, RiM019, RhM021, RhM023, RhM043, Rub228, Rub262 in Rub277 smo pri 25-ih preučevanih genotipih divjih in znanih sort malin skupaj namnožili 103 polimorfne alele, v povprečju 8,583 na lokus. Genetske razdalje med proučevanimi genotipi smo izračunali z Diceovim koeficientom in izdelali dendrogram.
Keywords: Ključne besede: divje maline, Rubus idaeus L., populacija, molekulski markerji, mikrosateliti, genetska sorodnost
Published in DKUM: 19.09.2011; Views: 3553; Downloads: 350
Full text (20,12 MB) |
9. VPLIV ZDRUŽENIH SETEV NA POJAV NEKATERIH ŠKODLJIVCEV V EKOLOŠKI PRIDELAVI ZELJANika Weber, 2009, undergraduate thesis Abstract: Cilj preučevanja je primerjava naleta škodljivcev glede na različne združene posevke z belim zeljem (Brassica oleracea L. var. capitata f. alba DC). Posajena je vsaka vrsta kot samostojni posevek in v združeni setvi, zelje v kombinaciji s fižolom (Phaseolus vulgaris L.), rdečo peso (Beta vulgaris L. ssp. Rubra L.), paradižnikom (Lycopersicum esculentum Mill.), porom (Allium porrum L.), zeleno (Apium graveolens L.) in solato (Lactuca sativa L. var. capitata DC). Velikost populacij škodljivcev smo ugotavljali s pomočjo ulova na rumene in modre lepljive plošče. Po raziskavi se je pokazal značilen vpliv na zmanjšan nalet škodljivcev v združeni setvi zelja in zelene ter zelja in fižola, na sam nalet škodljivcev pa je vplival tudi termin opazovanja velikosti populacij. Na zmanjšan nalet tobakovega resarja (Thrips tabaci Lindeman) sta ugodno vplivala zelena in fižol (p < 0,01), vendar ne v vseh obravnavanih terminih enako. Na nalet hržice (Contarinia nasturtii L.) se je pokazal značilen vpliv v četrtem terminu (20. 08. 2008), na nalet kapusovega molja (Plutella xylostella L.) pa v prvem terminu (18. 06. 2008). Na nalet kapusove muhe (Delia radicum L.) in kapusovega bolhača (Phyllotreta undulata L.) združena setev ni značilno vplivala (p > 0,05). Splošen nalet škodljivcev ulovljenih na modre in rumene lepljive plošče je bil statistično značilno (p < 0,05) manjši pri združenih posevkih (4,4 škodljivcev na parcelo) kot pri samostojnem posevku zelja (8,5 škodljivcev na parcelo).
Keywords: Ključne besede: združena setev, ekološka pridelava, zelje, nalet škodljivcev
Published in DKUM: 21.10.2009; Views: 4264; Downloads: 390
Full text (2,17 MB) |
