1. |
2. Reading adapted texts of young adult fiction and reading motivation of pupils with speech and language disordersNika Vizjak Puškar, Tina Vršnik Perše, Dragica Haramija, 2025, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: The research studied how reading of adapted young adult fiction effects reading motivation of Slovene elementary school pupils with speech and language disorders. The research involved 50 pupils from the last three years of elementary school. Typically, pupils with these disorders do not enjoy reading during adolescence, as texts that would be suitable to their age and interests in terms of content are most often incomprehensible or linguistically too demanding for them. For the purpose of the research, we adapted two complete works of Slovene literature into an easy-to-read form (passages version in easy language). Pupils intensively read the adapted texts and also looked at the originals. This had positive effects both on their comprehension of the literary texts as well as their reading motivation. The results of the research demonstrated that adapted texts positively influence the reading motivation of pupils and their perception of literature.
Keywords: speech and language disorders, youth literature, reading motivation, adapted texts, easy-to-read material
Published in DKUM: 01.07.2025; Views: 0; Downloads: 1
 Full text (590,28 KB)
This document has many files! More... |
3. Branje in razumevanje mladinskih leposlovnih besedil pri učencih z govorno-jezikovnimi motnjami ter prirejanje besedil v laže berljive oblike : doktorska disertacijaNika Vizjak Puškar, 2024, doctoral dissertation Abstract: Doktorska disertacija obravnava večplastno in interdisciplinarno tematiko, skozi katero se prepletajo štiri med seboj povezana področja, in sicer otroška in mladinska književnost, bralna pismenost, literarne priredbe ter govorno-jezikovne motnje (GJM).
Disertacija je razdeljena na tri dele. Prvi del predstavlja uvod z analizo obravnavanega problema. Drugi del predstavljajo teoretična izhodišča, v katerih so opredeljena in opisana posamezna tematska področja. Najprej je predstavljena teorija otroške in mladinske književnosti. Analizirani sta mladinski literarni besedili, ki sta bili izbrani za raziskavo, to sta umetna pripovedka Frana Levstika Martin Krpan z Vrha in mladinska povest Primoža Suhodolčana Košarkar naj bo. Nato so predstavljeni pogledi na bralno pismenost in njene gradnike, pri čemer je največji poudarek na branju literarnih besedil pri učencih z GJM. Temu sledijo pogledi na teorijo literarnih priredb s poudarkom na priredbah, namenjenih osebam s posebnimi potrebami, pri čemer sta natančneje opisani prirejanje besedil v lahko branje in prirejanje v preprosti jezik. Nazadnje so predstavljene govorno-jezikovne motnje, značilnosti posameznikov s temi motnjami, njihov vzgojno-izobraževalni proces ter težave, ki se pri učencih s temi motnjami pojavljajo na področju branja.
Tretji del disertacije predstavlja empirični del, v katerem je opisana kvalitativna študija primera, v katero je bilo vključenih petdeset učencev tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja, ki se šolajo v prilagojenem izobraževalnem programu devetletne osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za otroke z govorno-jezikovnimi motnjami. S študijo primera sta bili preverjani branje in razumevanje dveh mladinskih literarnih besedil pri obravnavani populaciji učencev. Za izvedbo raziskave sta bili izbrani besedili, ki sta za mlade bralce vsebinsko zanimivi, a sta zaradi jezikovnih in slogovnih posebnosti za učence z GJM zelo težko berljivi. Obe besedili sta bili v namen raziskave v celoti prirejeni v lahko branje. Odlomek iz vsakega od besedil pa je bil prirejen tudi v preprosti jezik.
Rezultati raziskave in njihova interpretacija so predstavljeni za vsako obravnavano literarno besedilo posebej. Najprej so opisani postopki prirejanja besedil. Temu sledi opis obravnave obeh besedil v petih fazah, skozi katere so ju učenci brali v različnih oblikah. Po vsaki fazi je bilo izvedeno preverjanje razumevanja z intervjuji oziroma z vprašalniki. V prvi fazi obravnave so učenci prebrali začetna odlomka izvirnih besedil, v drugi fazi so brali vsebinsko enaka odlomka v lahkem branju, v tretji fazi so učenci prebrali celotni besedili v lahkem branju, v četrti fazi so brali odlomka v preprostem jeziku, v zadnji, peti fazi pa so učenci ponovno brali odlomek iz izvirnega besedila, ki pa ni bil enak odlomkom, ki so jih brali v preteklih fazah. Rezultati raziskave so potrdili zastavljene teze, da lahko s prirejenimi literarnimi besedili učencem z govorno-jezikovnimi motnjami omogočimo in/ali olajšamo doseganje učnih ciljev književnega pouka. Prav tako lahko z različnimi stopnjami priredb učence z govorno-jezikovnimi motnjami postopoma pripravimo na branje zahtevnejših izvirnih literarnih besedil. S priredbami mladinskih literarnih besedil v laže berljive oblike učencem z govorno-jezikovnimi motnjami omogočimo literarnoestetsko doživljanje njihovi starosti oziroma razvojni stopnji primernih besedil, za kar so sicer pogosto prikrajšani. Z vprašalnikom bralne motivacije (po Pečjak 2006) je bila testirana tudi bralna motivacija sodelujočih učencev pred začetkom in ob koncu raziskave. Rezultati tega dela raziskave so potrdili tezo, da se lahko ob ustreznih postopnih pristopih k branju literarnih besedil poveča bralna motivacija učencev z govorno-jezikovnimi motnjami.
Keywords: otroška in mladinska književnost, govorno-jezikovne motnje, lahko branje, preprosti jezik, priredbe literarnih del, bralna pismenost
Published in DKUM: 12.08.2024; Views: 82; Downloads: 133
Full text (5,88 MB) |
4. Literary works including children with special needsNika Vizjak Puškar, Dragica Haramija, 2023, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Owing to their inclusion in the education system, teachers often encounter students with special needs during their work. When working with these students, the teacher’s level of empathy is extremely important, however it is difficult to achieve if they are not familiar with how these students think and feel. One way of becoming acquainted with individuals with special needs is by becoming familiar with their thinking patterns, especially their emotional responses. The paper presents literary sources related to the topic, wherein the sources are evaluated, and the selected works are analysed. Besides the method of analysis (protagonists, supporting characters, literary space, literary time, subject, theme, motifs, narrator, structure, and plot), the descriptive method for presenting theoretical starting points and the method of synthesis in the conclusion are also used.
Keywords: young adult literature, literary characters with special needs, understanding special needs, empathy, inclusive relationships
Published in DKUM: 12.04.2024; Views: 191; Downloads: 21
Full text (435,41 KB)
This document has many files! More... |
5. Priredbe leposlovja za otroke z motnjami sluha in govorno-jezikovnimi motnjamiNika Vizjak Puškar, 2016, master's thesis Abstract: V magistrskem delu z naslovom Priredbe leposlovja za otroke z motnjami sluha in govorno-jezikovnimi motnjami so obravnavane priredbe proznih literarnih besedil v laže berljive oblike, namenjene skupini oseb s posebnimi potrebami na področju sluha, govora in jezika. V prvem delu so opisane motnje in težave, ki se osebam s temi motnjami pojavljajo pri branju literarnih besedil, ter zakonske podlage za njihovo izobraževanje. Sledi pregled v Sloveniji izdanih besedil, ki so prirejena oziroma primerna za obravnavano populacijo otrok. V sklopu študije primera so predstavljeni rezultati ankete, izvedene med učitelji, ki poučujejo slovenščino v ustanovah, ki se ukvarjajo s to populacijo. Predstavljeno je tudi nekaj internega gradiva, ki nastaja v teh ustanovah. Prav tako so opisani rezultati opazovanja učencev z motnjami sluha in z govorno-jezikovnimi motnjami pri urah književnosti, ki se je izvajalo na Centru za sluh in govor Maribor. Rezultati raziskave so pokazali, da so obstoječe priredbe dobre, vendar jih je premalo, da je v zadnjih letih izšlo veliko avtorskih besedil, namenjenih otrokom z disleksijo, da so učitelji primorani sami prirejati besedila, da se učenci na prirejena besedila bolje odzivajo ter da priredbe pozitivno vplivajo na motivacijo učencev za branje. Zato bi bilo smiselno, da se v prihodnje priredi še več besedil, ki bi ustrezala specialnodidaktičnim in literarnoestetskim kriterijem.
Keywords: priredbe, mladinska književnost, gluhi, govorno-jezikovne motnje, disleksija
Published in DKUM: 26.08.2016; Views: 2238; Downloads: 375
Full text (3,53 MB) |
