| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Spolni napad na mladoletno osebo - aktualne dileme in sodna praksa : magistrsko delo
Nika Napotnik, 2020, master's thesis

Abstract: Spolni napad na mladoletno osebo predstavlja eno izmed najbolj zavržnih dejanj, pri katerem se poseže v spolno nedotakljivost otrok. Inkriminacija spolnega napada na mladoletno osebo je pomemben del veljavnega spolnega kazenskega prava. Pomemben napredek v razvoju varovanja spolne integritete otrok je bil narejen šele v zadnjih 15. letih, ko so razvite države sprejele ustrezne zakone in novelirale že sprejete zakone na način, da so med drugim v ospredje postavile tudi varovanje spolne nedotakljivosti otrok oziroma mladoletnih oseb. Slovenski zakonodajalec se je odločil, da bo varoval spolno integriteto osebe mlajše od 15 let, saj ta glede na svojo starost in zrelost sama naj ne bi bila zmožna razumetni pomena in posledic spolnosti. Spolna zloraba je definirana kot vsaka spolna interakcija brez volje žrtve, brez soglasja ali pa je storjena na agresiven, izkoriščevalen, manipulativen ali grozeč način. Zlasti otroci so lahke žrtve, katere je moč prepričati v neprimerna spolna ravnanja, saj storilci kaznivih dejanj spolnega napada na mladoletnike uporabljajo različne tehnike podkupovanja in prigovarjanja žrtve. Sama inkriminacija spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let, vsebovana v Kazenskem zakoniku temelji na Konvenciji o otrokovih pravicah in pravnih aktih Evropske unije, katere zavezujejo države članice, da sprejmejo ustrezno zakonodajo, na podlagi katere bodo otroci varovani pred vsakim spolnim ravnanjem proti njihovi volji. Ker pa v zakonski okvir potencialnih žrtev kaznivega dejanja spadajo tako majhni otroci kakor tudi pubertetniki pred dopolnjenim 15. letom starosti, je zakonodajalec moral zakonsko urediti izjemo, ki ne predstavlja protipravnega ravanja v primeru spolnih ravnanj vrstnikov. Sama ureditev zakonodajalca je ponesrečena glede na samo zakonsko besedilo, saj je potrebno za izključitev protipravnosti ravnanja vrstnikov izpolniti dva zakonska pogoja, to sta sorazmerno starost ter zrelost. Prav zaradi absolutno določene starostne nesposobnosti odločanja o spolnem življenju, katero je zakonodajalec postavil na dopolnjeno 15. leto, se je s strani teoretikov vzbudila kritika neprimerne odločitve zakonodajalca, gledano na zakonsko določbo o kazenski odgovornosti, katero dosežejo posamezniki z dopolnjenim 14. letom starosti. Pri absolutno določeni starostni meji zakonodajalec v obzir ne vzame elementa zrelosti in telesne razvitosti, kar bi bilo potrebno, da bi se izognili diskriminaciji na podlagi starosti. Sodna praksa slovenskih sodišč dosledno varuje načelo spolne samoodločbe posameznika, še posebej pa otrok, v kolikor do sodnega postopka sploh pride, saj je večina storilcev z žrtvijo v sorodnem razmerju, kar posledično pomeni, da veliko primerov zaradi strahu žrtve spolne zlorabe niti ne naznani.
Keywords: Otrok, mladostnik, zrelost, pedofilija, spolna nedotakljivost, primerljiva starost.
Published in DKUM: 25.08.2020; Views: 1692; Downloads: 264
.pdf Full text (637,10 KB)

2.
Zaporna kazen - prestajanje, alternativa in sodna rehabilitacija
Nika Napotnik, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je obravnavana zaporna kazen, ki se izvaja v Sloveniji, njeno prestajanje, alternative oblike prestajanja zaporne kazni in sodna rehabilitacija, ki predstavlja izbris obsodbe iz kazenske evidence. V prvem delu diplomskega dela so na splošno predstavljeni instituti, ki so kasneje podrobno opredeljeni. Celotno diplomsko delo tvori potek od izreka zaporne kazni in njenega prestajanja do izbrisa kazenske obsodbe iz kazenske evidence. V osrednjem delu diplomske naloge je predstavljeno prestajanje zaporne kazni v zavodih za prestajanje zaporne kazni po Sloveniji, prav tako je predstavljen potek izvrševanja zaporne kazni. Različni dejavniki so skozi leta privedli do spoznanja, da zaporna kazen ni edina ustrezna oblika kaznovanja storilcev kaznivega dejanja in na podlagi teh dejavnikov so se razvili alternativni načini prestajanja zaporne kazni. V naši veljavni zakonodaji so kot alternativni načini uveljavljeni vikend zapor, hišni zapor in delo v splošno korist, ki so v osrednjem delu diplomskega dela tudi podrobneje predstavljeni. Diplomsko delo se zaključuje z opredelitvijo sodne rehabilitacije kot možnosti, ki obsojencem na podlagi vzornega vedenja nudi izbris iz kazenske evidence in posledično povzroči, da so v družbi obravnavani kot nekaznovani.
Keywords: zaporna kazen, hišni zapor, vikend zapor, delo v splošno korist, sodna rehabilitacija
Published in DKUM: 23.11.2018; Views: 1926; Downloads: 326
.pdf Full text (362,24 KB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica