| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


71 - 80 / 162
First pagePrevious page45678910111213Next pageLast page
71.
Odprava posledic neupravičene obsodbe : diplomsko delo univerzitetnega študija
Nika Oražem, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Odprava posledic neupravičene obsodbe je urejena v 32. poglavju Zakona o kazenskem postopku (2013), [v nadaljevanju ZKP] in določa postopek za povrnitev škode, rehabilitacijo, ter uveljavitev drugih pravic oseb, ki so bile neupravičeno obsojene ali jim je bila neutemeljeno vzeta prostost. Neupravičeno obsojene osebe imajo po ZKP pravico do povrnitve škode, pravico do javne objave sporočila o novi odločbi, možnost izbrisa neupravičene obsodbe iz kazenske evidence, pravico do priznanja delovne oziroma zavarovalne dobe in pravico, da zahtevajo prepoved uporabe podatkov iz spisov, ki se nanašajo na neupravičeno obsodbo. Poleg zakonske ureditve je odprava posledic neupravičene obsodbe urejena tudi v 30. členu Ustave Republike Slovenije (2013), [v nadaljevanju Ustava RS]. Ustava RS v tem členu zaradi možnosti primerov krivih obsodb predvideva pravico do rehabilitacije in odškodnine. Pravico do rehabilitacije, do povrnitve škode in druge pravice po zakonu ima vsak, ki je bil po krivem obsojen za kaznivo dejanje ali mu je bila prostost neutemeljeno odvzeta. Zaradi svoje zgodovine Slovenija pozna tudi Zakon o popravi krivic (2007), ki je v razmerju do ZKP lex specialis in se uporablja samo za osebe, katerim je priznan status političnega zapornika. Ugotovili smo, da brez vzrokov, zaradi katerih je prišlo do neupravičene obsodbe, tudi posledic ne bi bilo. Zaradi tega je glavna naloga države, da sprejme reforme, ki bi take napake zmanjšale. Potrebna je tudi ustrezna ozaveščenost ljudi s problemom neupravičene obsodbe. V Sloveniji raziskav glede neupravičene obsodbe nismo zasledili, kar pomeni, da se temu problemu posveča premalo pozornosti.
Keywords: kazenski postopek, neupravičena obsodba, povrnitev škode, diplomske naloge
Published: 25.10.2013; Views: 706; Downloads: 153
.pdf Full text (330,36 KB)

72.
Kriteriji uspešnosti dela policistov in njihovo nagrajevanje : diplomsko delo univerzitetnega študija
Nika Capuder, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo se najbolj posvetili uspešnosti policistov, njihovemu nagrajevanju in dejavnikom, ki jih delajo uspešne in postajajo zaradi tega še boljši. Teoretičen del se začne s predstavitvijo kriterijev, ki so pomembni za policista. Prvi del teorije smo razdelili na uspešnost policijske postaje in na uspešnost lokalne skupnosti. V drugem delu teoretičnega dela pa smo bolj podrobno opisali nagrajevanje, iz česa je sestavljeno, torej iz denarnih in nedenarnih nagrad. Nekaj smo povedali tudi o CAF modelu, to je ocenjevanje delovne uspešnosti. CAF upošteva posebnosti v javnem sektorju, kakšen vpliv imajo policisti na politiko oziroma kakšen vpliv ima politika pri njihovem strokovnem delu. So pa seveda policisti tisti, ki pripomorejo k temu, da bo slovenska policija uspešna, predvsem z dobrim delom, skrbnostjo, učinkovitostjo in s svojo sto odstotno predanostjo. Od države pa je pomembno, da policiste na različne načine motivira za svoje delo, saj bodo na tak način svoje delo opravljali z večjim veseljem. Približno pet let se država Slovenija bojuje s finančno krizo, danes je brezposelnih ljudi že dobrih 12,8% in številka še narašča. Na udaru pa smo predvsem mladi, ki se še izobražujemo, saj prihodnosti praktično ni. Vse več podjetij gre v stečaj in manj priložnosti za zaposlitev bomo imeli mi. Nato smo prišli na empirični del, kjer so različni rezultati pokazali kaj je policistom pomembno. V samem vprašalniku smo dali prednost bolj sami uspešnosti policistov. Predstavili smo dejavnike, ki policiste delajo uspešne, nato pa so policisti presodili, ali je to za njih pomembno ali ne. Menijo, da so pomembni dejavniki osebna poštenost, integriteta, iznajdljivost in pošteno plačilo za opravljeno delo. Osebna poštenost pa je po njihovem mnenju najpomembnejši dejavnik uspešnosti policistov.
Keywords: policija, policijsko delo, policisti, uspešnost, delovna uspešnost, nagrajevanje, kriteriji, diplomske naloge
Published: 20.11.2013; Views: 1315; Downloads: 163
.pdf Full text (5,13 MB)

73.
RAZLIKE MED VODENJEM OTROŠKEGA IN MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA
Nika Kosem, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Razlike med vodenjem otroškega in mladinskega pevskega zbora je obravnavana tematika, ki se nanaša na vodenje pevskega zbora. Želeli smo ugotoviti, kakšne so razlike med vodenjem otroškega in mladinskega pevskega zbora, torej kje se le¬-te pojavljajo. Prvi del diplomskega dela obravnava teoretične vidike vodenja pevskega zbora, in sicer so opisana psihološka, pedagoška in didaktična izhodišča za delo s šolskim pevskim zborom. Predstavljena je tudi fiziologija in oblikovanje otroškega glasu, eno poglavje pa je namenjeno tudi zborovodji, saj je le-ta glavni dejavnik, da pevski zbor sploh obstaja. Empirični del diplomskega dela je bil izveden s pomočjo kavzalno-eksperimentalne metode dela. S pomočjo anketnega vprašalnika je bilo ugotovljeno, da obstajajo statistično značilne razlike med vodenjem otroškega in mladinskega pevskega zbora na vseh treh raziskanih področjih, in sicer v metodološkem pristopu, kjer se razlike kažejo v pogostosti namenjanja pozornosti interpretaciji pesmi, v glavnem tudi pri pogostosti uporabe posameznih inštrumentov kot pripomočkov za učenje ter v pogostosti petja ob inštrumentalni spremljavi zborovodje. Na področju pevskih vaj in nastopov smo razlike med otroškim in mladinskim pevskih zborom ugotovili v številu pevskih vaj, ki jih imajo pevski zbori v enem tednu, v številu šolskih ur učenja nove pesmi, v številu pesmi, ki se jih zbori naučijo v enem šolskem letu, v številu tekmovanj, ki se jih zbori udeležijo v enem šolskem letu, ter v pogostosti soodločanja učencev pri izbiri pesemskega repertoarja. V zadnjem sklopu, torej splošnih značilnostih obeh pevskih zborov, pa se razlike kažejo v samooceni strokovne usposobljenosti za delo s pevskim zborom, v vrsti petja v pevskem zboru, ter v času, ki ga posamezni zbori namenijo skupnemu druženju. Glede na rezultate, ki jih je prinesla naša raziskava, bi bilo dobro, da bi zborovodje malo več pozornosti namenili avdiciji, posameznim tehničnim vajam, posameznim metodam za delo s pevskim zborom ter interpretaciji pesmi, saj bi s tem še bolj dokazali svojo usposobljenost za delo s pevskim zborom ter tako pričarali zadovoljstvo sebi in pevcem.
Keywords: petje, pevski zbor, zborovodja, pevska vaja, učenje nove pesmi 
Published: 08.05.2014; Views: 1098; Downloads: 153
.pdf Full text (484,78 KB)

74.
SKOZI ZGODOVINO AVTOPORTRETA DO WARHOLA IN LASTNE PODOBE
Nika Praprotnik Žmavcer, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Skozi zgodovino avtoportreta do Warhola in lastne podobe je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in praktičnega. V prvem delu, ki je namenjen zgodovinskemu pregledu avtoportreta, na osnovi najbolj poznanih avtorjev in njihovih umetniških del predstavljam razvoj te ikonografske zvrsti po zgodovinskih obdobjih od prvih začetkov v starem veku pa vse do obdobja moderne umetnosti, natančneje do poparta. Tako povzemam vse glavne značilnosti razvoja avtoportreta. Zgodovinski pregled razširim z opisom razvoja metaforičnega avtoportreta v obdobju abstraktnega ekspresionizma po drugi svetovni vojni in razpravo navezujem na umetniško gibanje popart, značilno za zahodni kapitalistični svet. Popart je namreč izhodišče mojega lastnega ustvarjanja, predstavljenega v praktičnem delu diplomskega dela, in mu zato namenjam več pozornosti, prav tako osrednjemu umetniku tega gibanja Andyju Warholu, katerega slogu in tehniki se s svojim ustvarjanjem želim približati. Zato sem popart podrobneje predstavila, opisala njegov razvoj in predstavila prevladujoče umetnike. V nadaljevanju opisujem življenje, delo in avtoportrete Andyja Warhola kot najbolj poznanega in priznanega avtorja tega gibanja. Teoretični del sklenem s poglavjem o fotografiji v povezavi s klasičnimi likovnimi tehnikami, iz česar izhaja praktični del mojega diplomskega dela. Ta obsega najprej razlago posameznih likovnih tehnik in nato opis njihovih kombinacij, ki sem jih uporabila pri izdelavi avtoportreta, vse to z opisom lastnih primerov. Na koncu tudi predstavljam in ovrednotim svoje likovne izdelke.
Keywords: avtoportret, abstraktni ekspresionizem, popart, Andy Warhol, risba, fotografija, kolaž, sitotisk
Published: 14.05.2014; Views: 984; Downloads: 224
.pdf Full text (3,84 MB)

75.
ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA MED PREKUTANO DILATACIJO AORTNE ZAKLOPKE
Nika Groznik, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava zdravstveno nego pacienta med balonsko dilatacijo aortne zaklopke. V njem je predstavljeno delo in kompetence dipl. medicinske sestre ob bolniku v katetrskem labaratoriju.V prvem delu je predstavljena aortna stenoza kot diagnoza in opisan poseg-balonska dilatacija aortne zaklopke. V drugem delu diplomske naloge je opisan konkreten primer, kjer je prikazana priprava pacienta tako fizična kot psihična, priprava delavnega prostora in umerjanje aparatur, ki so potrebne za natančno opravljene meritve v srčnih votlinah med samim posegom. V diplomskem delu bomo zaradi lažjega razumevanja zdravstvene nege bolnika med dilatacijo aortne zaklopke, na kratko opisali anatomijo in fiziologijo aortne zaklopke.
Keywords: aortna zaklopka, aortna stenoza, balonska dilatacija aortne zaklopke (BAV), zdravstvena nega.
Published: 22.08.2014; Views: 1014; Downloads: 248
.pdf Full text (354,52 KB)

76.
Preiskovalne zmote kot posledica spoznavnih predsodkov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Nika Garbus, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga preiskovalne zmote kot posledica spoznavnih predsodkov je sestavljena na teoretični podlagi. Zaradi posledic spoznavnih predsodkov lahko pride do preiskovalnih zmot in kognitivne pristranskosti, ki pa lahko ima resne posledice, primeri ostanejo nerešeni in pravici ni zadoščeno. Vse te zmote pa znajo biti zelo drage, saj neuspešni rezultati stanejo veliko denarja in vsi nerešeni primeri prinesejo kazensko-pravnemu sistemu slab glas. Diplomsko delo je sestavljeno iz treh delov. V prvem delu so predstavljene preiskovalne zmote ter opisane zmote. Pogledamo si posledice preiskovalnih zmot in kaj povzroča, da policisti sploh pridejo do zmotnega mišljenja. Opisane so prednosti ter slabosti kognitivnega pristopa k reševanju preiskovalnih zmot in kako lahko vplivajo kognitivni slogi na preiskovalne zmote. Drugi del diplomske naloge pa je posvečen kognitivni pristranskosti, kognitivnim napakam ter hevristiki. Opisano je, kako zaznavanje in spominske omejitve vplivajo na delo policistov in kriminalistov, zaradi njihovega napačnega spomina pa lahko pride do zmotnega dela. Zaradi tega, ker je težje priklicati stvari iz dolgoročnega spomina, lahko preiskovalci zlahka pozabijo detajle, ki so pomembni za reševanje primerov. Pri reševanju primerov pa sta nam v pomoč tudi intuicija ter hevristika, ki je natančneje opisana. Opisano je tudi, kako vplivata hevristika in pristranskost na delo policistov. Spoznamo tudi vzroke in posledice pristranskosti ter kako pristranskost vpliva na vrednotenju dokazov. Na koncu pa so opisane strategije, kako se lahko policisti oz. kriminalisti lažje izognejo preiskovalnim napakam. Tretji, zadnji del diplome, pa je namenjen predsodkom. Policisti lahko imajo zaradi raznih predsodkov velike probleme pri reševanju primerov, zaradi tega so natančneje opisani in predstavljeni. Opisana je tudi sestava kognitivne strukture predsodkov in njihov izvor.
Keywords: kazniva dejanja, preiskovanje, zmote, preiskovalne zmote, kognitivni pristop, predsodki, zaznavanje, spomin, pristranskost, diplomske naloge
Published: 02.07.2014; Views: 625; Downloads: 140
.pdf Full text (633,19 KB)

77.
POGODBA O DOSMRTNEM PREŽIVLJANJU Z ANALIZO AKTUALNE SODNE PRAKSE
Nika Martinič, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Kljub obligacijskopravni naravi in ureditvi v obligacijskem zakoniku, ima pogodba o dosmrtnem preživljanju določen vpliv tudi na dedno pravo. Premoženje, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju ne spada v zapuščino preživljanca po njegovi smrti, nujni dediči pa lahko pogodbo o dosmrtnem preživljanju izpodbijajo zaradi prikrajšanja njihovega nujnega deleža, a le v primeru, da se ugotovi, da je pogodba vsaj delno neodplačna. Z pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pogodbenik (preživljalec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse svoje premoženje ali del premoženja, katerega izročitev je odložena do smrti preživljanca. Pogodbe o dosmrtnem preživljanju se sklepajo z namenom, da si določena oseba (preživljanec) za čas, ko zaradi slabega zdravstvenega stanja ali starosti ne bo mogla skrbeti same zase, zagotovi dosmrtno preživljanje s strani drugih. Ker zakon ne določa sorodstvenega razmerja med strankama kot pogoja za sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju, lahko takšno pogodbo kot preživljanec sklene tudi oseba, ki nima sorodnikov. Z zakonsko ureditvijo pogodbe o dosmrtnem preživljanju je preživljanje ostarelih in bolnih, ki bi bilo sicer breme države, preneseno na zasebnopravno področje, kjer si takšne osebe prosto izberejo pogoje in način preživljanja, ter seveda osebo, ki jim bo takšno preživljanje nudila. Ker preživljalec svojo obveznost preživljanja izpolnjuje ves čas do preživljančeve smrti, slednji pa mu bo svoje premoženje izročil šele ob svoji smrti, je treba preživljalca zavarovati tako, da bo ob smrti preživljanca to premoženje tudi dejansko dobil. Določila pogodbe o dosmrtnem preživljanju pa varujejo tudi preživljanca, saj v primeru smrti preživljalca zakon predvideva nadaljevanje pogodbenega razmerja z preživljalčevimi dediči, vendar pod pogojem, da ti v takšno nadaljevanje pogodbe privolijo. V zvezi z pogodbo o dosmrtnem preživljanju je pomembna vloga notarja, saj je pogodba o dosmrtnem preživljanju veljavna le, če je sklenjena v obliki notarskega zapisa. Pomembna pa je tudi vloga sodišča, ki lahko v primeru podanosti razveznih razlogov (neznosnost skupnega življenja, neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti ali spremenjene razmere) na zahtevo ene ali druge stranke pogodbo razveže. Zaradi težnje po ohranitvi pogodbenega razmerja v veljavi pa lahko sodišče ob nastopu spremenjenih okoliščin, na zahtevo ene ali druge stranke, pogodbo tudi spremeni. Zakon v slednjem primeru predvideva ureditev pogodbenega razmerja na novo v obliki spremembe preživljančeve pravice preživljanja v dosmrtno denarno rento. Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju pa je bistvena značilnost njena aleatornost, ki ima kot sestavni del pogodbene kavze odločilno vlogo pri presoji ničnosti pogodbe, izključuje načelo enake vrednosti dajatev, zraven presoje odplačnosti in neodplačnosti pogodbe, pa je upoštevni kriterij pri odločanju o utemeljenosti zahtevka za uveljavljanju nujnega deleža. Ravno glede razveze in spremembe pogodbe, njene aleatorne narave in izpodbijanja pogodbe zaradi prikrajšanja nujnega deleža, je sodna praksa, vezana na pogodbo o dosmrtnem preživljanju, najbogatejša.
Keywords: pogodba o dosmrtnem preživljanju, preživljalec, preživljanec, preživljanje, aleatornost, prepoved razpolaganja v korist preživljalca, notarski zapis, dosmrtna denarna renta.
Published: 03.11.2014; Views: 12941; Downloads: 1674
.pdf Full text (1,30 MB)

78.
Trgovina z ljudmi - analiza problematike na Češkem : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Nika Košljar, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Trgovina z ljudmi, velikokrat poimenovana tudi »trgovina z belim blagom«, je ena izmed najdobičkonosnejših dejavnosti mednarodno organiziranega kriminala. Trgovino z ljudmi lahko poimenujemo tudi suženjstvo enaindvajsetega stoletja, ki obsega različne pojavne oblike in načine pridobivanja žrtev. Poznamo mnogo oblik tovrstne trgovine, od prisilne prostitucije tako otrok kot odraslih, prisilnega beračenja, prisilnih porok, trgovanja s človeškimi organi, otroške pornografije, nedovoljene posvojitve do služabništva, suženjstva in prisilnega dela. Načinov, kako trgovci pridobivajo žrtve, je veliko. Trgovina z ljudmi se dogaja povsod po svetu, tudi na Češkem in v Sloveniji. Diplomsko delo se osredotoča na trgovino z ljudmi na Češkem, prikazuje številu žrtev in storilcev, opisuje prostitucijo na Češkem ter navaja, kje je zaznane največ prostitucije in trgovine z ljudmi, predstavlja pa tudi različne organizacije, ki se ukvarjajo s preprečevanjem in pomočjo žrtvam tovrstne trgovine. Narejena je tudi krajša primerjava s Slovenijo. Za namene diplomskega dela so bili opravljeni intervjuji z osebami, ki delajo v neprofitnih organizacijah na Češkem, s češkim kriminalistom in s češkim ministrstvom za notranje zadeve. Intervjuji so bili opravljeni tudi s predstavniki slovenske neprofitne organizacije. V okviru diplomskega dela je bila izvedena raziskava med slovenskimi in češkimi državljani, ki so izpolnjevali anketo na temo trgovine z ljudmi. V raziskavi je sodelovalo 339 čeških in 523 slovenskih državljanov.
Keywords: trgovina z ljudmi, žrtve, preprečevanje, Češka, diplomske naloge
Published: 12.11.2014; Views: 977; Downloads: 203
.pdf Full text (1,09 MB)

79.
Uspešnost in poznavanje Unicefovih "varnih točk" v Sloveniji
Nika Košljar, 2017, master's thesis

Abstract: Dom je prostor, kjer se ljudje počutimo varne, srečne, ljubljene in zadovoljne. Družina nam daje zadovoljstvo, srečo in veselje, ter tudi varnost in toplino. Mnogi izmed nas si ne znamo predstavljati, da nam dom in družina vsega tega ne bi nudila. Žal se veliko ljudi srečuje prav z nasprotnim, z nasiljem v družini. Družinsko nasilje se lahko nahaja povsod, tudi v slovenskih družinah, ne glede na versko prepričanje, kulturo, socialno in ekonomsko stališče. Z odpravo nasilja, pomočjo žrtvam in povzročiteljem se ukvarjajo različne organizacije, kot so policija, centri za socialno delo, tožilstvo, zdravstvo in šolstvo ter nevladne organizacije. Unicef je za namene zaščite in pomoči otrokom ustanovil projekt »Varne točke«. To je nalepka s smejočo hišico, ki jo lahko opazimo nalepljeno na vratih različnih podjetij, institucij in organizacij, ter je znak, da se otroci v primeru nasilja lahko zatečejo v ustanovo, kjer jim bodo zaposleni nudili ustrezno pomoč. V magistrski nalogi smo preučevali, koliko otroci poznajo Unicefovo varno točko, kamor se lahko zatečejo po pomoč v primeru nasilja. Prav tako smo preučevali, koliko zaposleni v organizacijah, podjetjih ali institucijah, ki sodelujejo pri tem projektu, vedo o nasilju in ali se čutijo dovolj usposobljeni za nudenje pomoči v primeru, da se k njim zateče otrok, ki je žrtev nasilja. Izdelali smo dve anketi, ena je bila namenjena otrokom v savinjski in osrednjeslovenski regiji ter druga, ki so jo izpolnjevali zaposleni. Anketa je vsebovala več vprašanj, ki so se nanašala na poznavanje nasilja, poznavanje organizacij in poznavanje Unicefa ter njihove varne točke. Obe anketi sta bili objavljeni na spletni strani www.1ka.si. Otroci so ankete reševali v fizični obliki, ki so jim jih razdelili njihovi učitelji. Raziskava je pokazala, da se zaposleni ne čutijo dovolj usposobljene nuditi ustrezno pomoč žrtvam nasilja ter da otroci poznajo organizacijo Unicef, da je več otrok iz osrednje Slovenije, ki so nalepko varnih točk že opazili ter da se otroci iz manjših krajev manj pogosto zatekajo po pomoč v varne točke. Na podlagi statističnih podatkov izpolnjenjih anket predlagamo več izobraževanja zaposlenih na področju nudenja pomoči ter boljše ozaveščanje mladih o problematiki nasilja ter o ozaveščanju in obstoju Unicefovih varnih točk.
Keywords: nasilje, družina, ženske, otroci, moški, žrtve, Unicef, varne točke, magistrska dela
Published: 08.11.2017; Views: 648; Downloads: 69
.pdf Full text (1,55 MB)

80.
SREDIŠČE DOLŽNIKOVIH GLAVNIH INTERESOV PO UREDBI SVETA (ES) 1346/2000
Nika Dakskobler, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Vedno večja globalna povezanost olajšuje in pospešuje tako širitev pravnih oseb na tuje trge in njihovo poslovanje s tujimi pravnimi subjekti, kot tudi omogoča, da fizične osebe pri delu in preživljanju prostega časa niso več vezane samo na kraj (oziroma državo), v katerem bivajo. Globalne soodvisen pa tako postane tudi poslovni neuspeh in posledice le - tega. Vsaka država članica ima svoja pravna pravila za postopke zaradi insolventnosti, ki pa se med seboj močno razlikujejo. Ker pa ima postopek zaradi insolventnosti direktne posledice na delovanje notranjega trga, je Svet (ES) sprejel Uredbo 1346/2000 o postopkih zaradi insolventnosti z mednarodnim elementom, ki je stopila v veljavo dne 31. maja 2002. Namen Uredbe je vzpostavitev splošnega okvirja za postopke zaradi insolventnosti, ki ureja sodno pristojnost, merodajno pravo in priznanje postopkov v drugih državah članicah. Uredba podeljuje pristojnost za vodenje glavnega postopka sodiščem države članice, v kateri se nahaja središče dolžnikovih glavnih interesov - kraj rednega poslovanja dolžnika, ki je preverljiv za tretje osebe, saj naj bi s tem krajem dolžnik imel najmočnejšo povezavo. Navkljub navidez jasni definiciji pa se je v letih uporabe pokazalo, da aplikacija v konkretnih primerih ni tako enostavna in preprosta. Tako je pojem središča dolžnikovih glavnih interesov, navkljub velikemu pomenu, ena izmed največjih pomanjkljivost Uredbe. K interpretaciji središča dolžnikovih glavnih interesov so zaenkrat pripomogla Sodišče Evropske Unije in nacionalna sodišča držav članic. Ravno odločbe nacionalnih sodišč pa po eni strani predstavljajo največjo težavo, saj ravno tu prihaja do največjih razlik pri razlagi relevantnih dejstev. Diplomsko delo, predvsem skozi pregled sodne prakse, opozarja na razhajanja od enotne razlage pojma središča dolžnikovih glavnih interesov, tako pri pravnih kot tudi pri fizičnih osebah. Sprejem Predloga o spremembi Uredbe, ki ga je pripravila Komisija, je tako nujno potreben za zagotovitev pravne varnosti in predvidljivosti ter da Uredba doseže svoj cilj.
Keywords: središče dolžnikovih glavnih interesov, Uredba Sveta (ES) 1346/2000 o postopkih zaradi insolventnosti, postopek zaradi insolventnosti z mednarodnim elementom
Published: 06.07.2015; Views: 1196; Downloads: 59
.pdf Full text (959,12 KB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica