Search the digital library catalog

Abstract: Diplomsko delo kreirajo teoretični, praktični in empirični del, ki skupaj tvorijo raziskavo o implementiranju elementov doživljajskega igrišča v javne vrtce. Teoretični del je podkovan s strokovno literaturo različnih avtorjev kot tudi strokovnjakov, ki izvajajo projekt doživljajskega igrišča. V teoretičnem delu smo podrobno pogledali in pojasnili delovanje javnega vrtca ter pravilnike, ki so vezani na samo življenje v vrtcu, kot tudi delovanje doživljajskega igrišča, predvsem način dela in metode, ki se na igrišču uporabljajo. Teoretični del in raziskovalna vprašanja smo podkrepili z izvedbo praktičnega dela, kjer smo z otroki v vrtcu pripravili ogenj, ter empiričnim delom, kjer smo za mnenja in izkušnje povprašali vzgojiteljice, starše otrok, ki obiskujejo doživljajsko igrišče in dva mladinska delavca, ki izvajata dejavnosti na doživljajskem igrišču. V sklopu diplomskega dela smo si zastavili naslednje cilje, in sicer da implementiramo element doživljajskega igrišča v vrtčevsko okolje, proučimo in izluščimo prednosti in slabosti principa dela na doživljajskem igrišču kot tudi v javnem vrtcu ter raziščemo, kakšen je pogled staršev na skandinavske vrtce. S pregledom teorije, ki smo jo implementirali v praktični del in povezali z empiričnim, smo prišli do pozitivnih ugotovitev glede dela in metod doživljajskega igrišča, katere bi lahko implementirali v javni vrtec. Pod pozitivne ugotovitve tako naštevamo povezavo z okoljem, kot metodo dela z igro, tvegano igro in izkustveno učenje.
Keywords: javni vrtec, doživljajsko igrišče, playwork, doživljajska pedagogika, ogenj
Published in DKUM: 07.10.2024; Views: 0; Downloads: 27
Full text (5,76 MB)

Abstract: V teoretičnem delu s pomočjo strokovne literature najprej predstavimo otroka ter značilnosti njegovega razvoja in učenja. Nato opredelimo vlogo otroka in vzgojitelja v samem procesu učenja. Predstavimo pomen naravoslovja v vrtcu in učno strategijo, poimenovano učenje na podlagi nalog. Ta zajema tri faze dela: pripravo na nalogo, nalogo in pregled. Sledi praktični del, v katerem predstavimo ugotovitve, ki smo jih pridobili s pomočjo izvajanja pripravljene dejavnosti v vrtcu Markovci. Skrbno pripravljeno dejavnost na temo ugotavljanje vpojnosti materialov z uporabo strategije učenja na podlagi nalog smo izvedli v dveh skupinah otrok, starih 4–5 in 5–6 let, ter med njima primerjali pridobljene rezultate. Ugotovili smo, da starejši otroci bolj sodelujejo med sabo. Komunikacija je zahtevnejša in usmerjena na nalogo, dobro razumejo svojo vlogo in vlogo otroka v paru ter težave rešijo znotraj para. Starejši otroci nalogo uspešno rešijo sami, medtem ko mlajši potrebujejo več usmeritev odraslega pri reševanju težav.
Keywords: učenje na podlagi nalog, vpojnost materialov, sodelovanje predšolskih otrok, delo v paru.
Published in DKUM: 22.08.2024; Views: 71; Downloads: 28
Full text (2,38 MB)

Abstract: Zgodnje naravoslovje je otrokovo prvo doživetje v naravi. Osebnostni razvoj pri otrocih v njih spodbuja radovednost in željo po raziskovanju. Vzgojitelji moramo omogočiti otrokovo sodelovanje pri dejavnostih ter pristne izkušnje. Otroci si pri eksperimentiranju nabirajo še dodatne izkušnje ter si stvari lažje in hitreje zapomnijo. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili zgodnje naravoslovje ter vlogo vzgojitelja. Predstavili smo tudi proces gorenja in procese povezane z njim. Prav tako smo na kratko opisali tudi gorenje sveče ter sestavo le te. V teoretičnem delu smo raziskali tudi že predstavljene raziskave podobne naši. V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki smo jo izvedi v OŠ Selnica ob Dravi – vrtec Kobanček. Sodelovali so otroci stari od 4 do 6 let. Izvedli smo eksperiment s svečo ter kozarcem. Ugotavljali smo, zakaj sveča ugasne, ko jo s kozarcem pokrijemo. Eksperiment smo izvajali individualno. Otroci so naše hipoteze potrdili s svojimi odgovori ter razmišljanjem pred in po izvedenem eksperimentu. Ugotovili smo, da otroci še ne vedo, kaj sveča potrebuje za gorenje, otroci vedo, da se bo sveča stalila pri gorenju. Prav tako vedo, da bo sveča ugasnila, ko jo bomo pokrili s kozarcem. Otroci prav tako ne vedo, kaj je vzrok, da sveča ugasne, če jo pokrijemo s kozarcem. Bili so navdušeni nad izvedenim eksperimentom. Takšne dejavnosti pritegnejo pozornost otrok ter jih še bolj spodbudijo k raziskovanju, zato bi jih lahko več vključevali v vsakodnevne načrtovane dejavnosti.
Keywords: Zgodnje naravoslovje, sveča, gorenje, eksperiment, učenje
Published in DKUM: 04.06.2024; Views: 150; Downloads: 39
Full text (682,41 KB)

Abstract: Projektno delo je alternativna metoda dela v vzgojno-izobraževalnem delu, kjer otroci preidejo iz pasivne v aktivno vlogo. Namen zaključnega dela je preveriti uspešnost načrtovanega projekta na temo vulkanov. V vrtcu smo z enaindvajsetimi otroki, starimi od pet do šest let, izvedli šestdnevni projekt, kjer smo jih prek različnih dejavnosti spodbujali k aktivnemu sodelovanju in preverili njihovo predznanje ter na koncu preverili še njihovo končno znanje o vulkanih. Na podlagi rezultatov, ki smo jih dobili, smo ugotovili, da smo pripravili projektno delo z aktivno vlogo otrok, saj smo sledili spoznanjem iz literature. Opazili smo, da so otroci z večjim veseljem sodelovali pri dejavnostih, če so lahko npr. sami naredili model vulkana in izvedli eksperiment, saj so tako veliko bolje primerjali eksperiment s pravim naravnim pojavom. Pridobili so veliko novega znanja, kot je npr. prepoznavanje, kdaj je žareča vroča tekočina poimenovana magma in kdaj lava, kako ukrepati v primeru izbruha vulkana itd., kar so prikazali rezultati po zaključku projekta. Otroci so se sam projekt spominjali še dolgo po tem, ko smo ga izvedli, kar lahko označimo za uspešen projekt.
Keywords: projektno delo, vulkan, naravoslovje, predšolski otroci, delo v vrtcu
Published in DKUM: 14.05.2024; Views: 277; Downloads: 22
Full text (6,06 MB)

Abstract: Izobraževanje o podnebnih spremembah (IPS) učence opolnomoči z znanjem o podnebnih spremembah in jih navdihne za bolj trajnostno delovanje in vedenje. V magistrskem delu smo z novejšimi pristopi predstavili razvoj kurikula IPS. Predlagamo odprt kurikul IPS, ki ima zapisane osnovne cilje, temeljno učno vsebino in novejše smernice poučevanja IPS. Pri vsebini smo definirali podnebne spremembe, razložili učinek tople grede, zapisali vzroke in posledice podnebnih sprememb, navedli strategije za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe ter omenili, da obstajajo interesne skupine, ki poskušajo vzbuditi dvom v znanost o podnebnih spremembah. Pri učnem procesu smo identificirali več primernih aktivnih metod poučevanja in učenja IPS, ki temeljijo na uporabi informacijsko komunikacijske tehnologije, socialni interakciji ter učenju zunaj formalnih učnih prostorov. Cilj teh metod je razvijanje podnebne pismenosti in trajnostnega vedenja učencev. V praktičnem delu magistrske naloge smo s spletnim orodjem H5P ustvarili tri interaktivne module. Te smo preizkusili v 7., 8. in 9. razredu na eni izmed podeželskih pomurskih šol. Opravili smo pred in potest. V povprečju so največ znanja in napredka pokazali učenci 9. razreda, najmanj pa učenci 7. razreda. Učenci v vseh treh razredih so pokazali veliko znanja pri prepoznavanju obnovljivih virov energije, težave pa so imeli pri določanju toplogrednih plinov v ozračju. V potestu so učenci navedli, da med razmišljanjem o podnebnih spremembah najpogosteje občutijo zaskrbljenost in nemoč. Pri pouku bi radi obravnavali več vsebin povezanih s podnebnimi spremembami, še posebej jih zanimajo posledice podnebnih sprememb.
Keywords: Izobraževanje o podnebnih spremembah, kurikul, interaktivni moduli.
Published in DKUM: 14.02.2024; Views: 464; Downloads: 68
Full text (3,21 MB)