1. European* clinical practice recommendations on opioids for chronic noncancer pain - Part 1 : role of opioids in the management of chronic noncancer painWinfried Hauser, Bart Morlion, Kevin E. Vowles, Kirsty Bannister, Eric Buchser, Roberto Casale, Jean-François Chenot, Gillian Chumbley, Asbjørn M. Drewes, Gert Dom, Liisa Jutila, Tony O'Brien, Esther Pogatzky-Zahn, Martin Rakuša, Carmen Suarez-Serrano, Thomas Tölle, Nevenka Krčevski-Škvarč, 2021, original scientific article Abstract: Background: Opioid use for chronic non-cancer pain (CNCP) is complex. In the absence of pan-European guidance on this issue, a position paper was commissioned by the European Pain Federation (EFIC).
Methods: The clinical practice recommendations were developed by eight scientific societies and one patient self-help organization under the coordination of EFIC. A systematic literature search in MEDLINE (up until January 2020) was performed. Two categories of guidance are given: Evidence-based recommendations (supported by evidence from systematic reviews of randomized controlled trials or of observational studies) and Good Clinical Practice (GCP) statements (supported either by indirect evidence or by case-series, case-control studies and clinical experience). The GRADE system was applied to move from evidence to recommendations. The recommendations and GCP statements were developed by a multiprofessional task force (including nursing, service users, physicians, physiotherapy and psychology) and formal multistep procedures to reach a set of consensus recommendations. The clinical practice recommendations were reviewed by five external reviewers from North America and Europe and were also posted for public comment.
Results: The key clinical practice recommendations suggest: (a) first optimizing established non-pharmacological treatments and non-opioid analgesics and (b) considering opioid treatment if established non-pharmacological treatments or non-opioid analgesics are not effective and/or not tolerated and/or contraindicated. Evidence- and clinical consensus-based potential indications and contraindications for opioid treatment are presented. Eighteen GCP recommendations give guidance regarding clinical evaluation, as well as opioid treatment assessment, monitoring, continuation and discontinuation.
Conclusions: Opioids remain a treatment option for some selected patients with CNCP under careful surveillance.
Significance: In chronic pain, opioids are neither a universal cure nor a universally dangerous weapon. They should only be used for some selected chronic noncancer pain syndromes if established non-pharmacological and pharmacological treatment options have failed in supervised pain patients as part of a comprehensive, multi-modal, multi-disciplinary approach to treatment. In this context alone, opioid therapy can be a useful tool in achieving and maintaining an optimal level of pain control in some patients.
Keywords: pain, cronic disease, analgesia, opioid analgesics
Published in DKUM: 16.08.2024; Views: 69; Downloads: 7
 Full text (211,63 KB)
This document has many files! More... |
2. An innovative approach for improving information exchange between palliative care providers in Slovenian primary health : a qualitative analysis of testing a new toolErika Zelko, Jožica Ramšak-Pajk, Nevenka Krčevski-Škvarč, 2022, original scientific article Abstract: Background: Interprofessional collaboration is an important part of palliative care. Effective communication and information exchange is essential for a high quality of care. The aim of this study was to test the effectiveness of a new tool for exchanging information between professionals in palliative care on primary healthcare level. Methods: With suggestions from the experts regarding palliative care needs in an interprofessional team from the Delphi study and community nurses from the field, we developed a paper version of the tool. The paper version was tested in a pilot phase, and subsequently, we conducted ten semi-structured interviews with the users of the new tool to test its feasibility and usability. The data were analyzed using qualitative content analysis, leading to improvement and development of the digital version of the new tool. Results: After completing the pilot phase of the research, we identified the following four categories: a systematic tool for more consistent treatment and better communication during the patient’s visit; training and empowerment; quality, safety and digitalization; these categories were later included in the final version of the digital communication tool. Conclusion: Effective palliative care requires a good exchange of information and communication between all care professionals who work with the patient. Effective communication contributes to making patients and their relatives feel safe in their home environment and allows patients to stay in their homes even as their disease progresses. The systematical new tool was assessed as useful to improve interdisciplinary cooperation and prepared in a digital version. Further research after the long-term use of the developed digital tool in everyday work might confirm its sustaining importance.
Keywords: palliative care, family medicine, interprofessional collaboration, telemedicine
Published in DKUM: 09.07.2024; Views: 104; Downloads: 4
Full text (227,44 KB)
This document has many files! More... |
3. Zadovoljstvo med bolniki z ambulantno ali s paliativno oskrbo na domuIrena Kotnik, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Zadovoljstvo pacientov je pokazatelj kakovosti paliativne oskrbe. Namen naloge je bil raziskati zadovoljstvo s paliativno oskrbo med bolniki, obravnavanimi v ambulanti ali na domu.
Metode: Kvantitativna raziskava je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval demografske značilnosti anketirancev, trditve o simptomih, zadovoljstvu z obravnavo in zdravstvenim timom ter o izkušnjah bolnikov, ocenjenih po izkazu bolnikovih izkušenj. Sodelovalo je 50 anketirancev v ambulantni paliativni obravnavni in 50 obravnavanih na domu. Analiza podatkov je potekala v programu IBM SPSS 22.
Rezultati: Najpomembnejši dejavniki, povezani z zadovoljstvom bolnikov, so hitrost obravnave simptomov in način izvajanja preiskav ter obravnave pri bolnikih na domu, pri ambulantni obravnavi bolnikov pa način, kako preiskave in zdravljenje spremlja zdravnik. Več težav in simptomov so izpostavili anketiranci, zdravljeni na domu, ni statistično pomembnih razlik med anketiranimi glede na mesto obravnave v zvezi z zadovoljstvom. Ni statistično pomembnih razlik glede zadovoljstva z obravnavo glede na stopnjo izobrazbe, potrdili smo enako zadovoljstvo z zdravstvenim timom, ne glede na mesto obravnave.
Razprava in zaključek: V raziskavi ni ugotovljenih pomembnejših razlik v zadovoljstvu bolnikov s paliativno oskrbo glede mesta oskrbe.
Keywords: paliativna oskrba, ambulanta za paliativno oskrbo, mobilni paliativni tim, zadovoljstvo bolnika
Published in DKUM: 04.07.2024; Views: 113; Downloads: 9
Full text (727,68 KB) |
4. Awareness and expectations of visitors to family medicine practices about palliative care in SloveniaErika Zelko, Dorotea Gašpar, Estera Gjuras, Nevenka Krčevski-Škvarč, 2021, original scientific article Keywords: paliativna oskrba, osveščenost javnosti, pričakovanja, palliative care, public awareness, expectations
Published in DKUM: 22.01.2023; Views: 553; Downloads: 88
Full text (313,27 KB)
This document has many files! More...
This document is also a collection of 1 document! |
5. Primerjava epiduralne analgezije in intravenske aplikacije remifentanila za lajšanje bolečine med porodomMartina Grebenc, 2022, master's thesis Abstract: Uvod: Epiduralna analgezija in analgezija z intravensko aplikacijo remifentanila spadata med farmakološke oblike lajšanja porodne bolečine. Namen raziskave je primerjati lajšanje porodne bolečine med epiduralno analgezijo in intravensko aplikacijo remifentanila, saj predstavlja porod eno izmed hujših bolečin.
Metode: V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodo dela, izvedli smo primerjalno študijo, v kateri je sodelovalo 60 porodnic, ki so za lajšanje porodne bolečine izbrale epiduralno analgezijo ali infuzijo remifentanila. Ob lajšanju bolečine smo raziskali neželene učinke pri materi in otroku ter vpliv na dolžino in potek poroda. Podatke smo pridobili s pomočjo vnaprej pripravljenih obrazcev in jih obdelali v programu SPSS Statistics. Podatkom smo pred testiranjem preverili normalnost porazdelitve s pomočjo Shapiro Wilkov testa in uporabili neparametričen Mann-Whitney U-test, ki nam je podal informacijo ali je med raziskovanima skupinama prisotna statistično značilna razlika. Pri statističnem testu smo uporabili 5-odstotno stopnjo tveganja.
Rezultati: Porodnice z epiduralno analgezijo ocenjujejo bolečino po lestvici VAS nižje kakor tiste, ki so izbrale intravensko aplikacijo remifentanila po 15 min (3,63 proti 6,63), 30 min po aplikaciji (1,90 prot 6,33) in ob iztisu (5,00 proti 7,17). Porod traja dalj časa pri porodnicah z epiduralno analgezijo, za katero se po večini odločijo prvorodke. Razlike v oceni APGAR otroka niso ugotovljene. V enakem številu se je porod končal z vaginalnim porodom (n = 27) in s carskim rezom (n = 3) pri obeh metodah. Neželeni učinki so bili ugotovljeni pri obeh metodah pri porodnici, pri otroku pa v minimalni pojavnosti.
Razprava in sklep: Lajšanje bolečine z epiduralno analgezijo se je pokazalo za bolj učinkovito z manj neželenih učinkov. Obe metodi sta varni za porodnico in otroka.
Keywords: Epiduralna analgezija, remifentanil, porodna bolečina
Published in DKUM: 19.12.2022; Views: 570; Downloads: 76
Full text (1,13 MB) |
6. Vpliv infuzije efedrina in feniefrina na stabilnost obtočil po subarahnoidni anesteziji pri starejših bolnikihMiodrag Žunić, 2020, doctoral dissertation Abstract: Pri starejših ortopedskih bolnikih v subarahnoidni anesteziji (SA) smo raziskovali vpliv infuzije efedrina ali fenilefrina na hemodinamiko.
Metode
Prospektivna, randomizirana, dvojno slepa, s placebom nadzorovana raziskava.
Po subarahnoidni injekciji levobupivakaina 15 mg smo primerjali infuzijo efedrina 20 mg (skupina E), fenilefrina 250 μg (skupina P) ali fiziološke raztopine (skupina C). Spremljali smo krvni tlak, srčni indeks (CI) in srčni utrip (SU) od 15 min pred subarahnoidnim blokom (SAB) do 30 min po njem.
Rezultati
V raziskavo smo vključili 70 bolnikov. Povprečni arterijski tlak (SAT) se je bistveno zmanjšal na koncu meritev v primerjavi z izhodiščnim v skupini C, v skupinah P in E pa se je ohranil, in to brez znatnih razlik med skupinama. CI se je zmanjšal po SA v skupini C, se ohranil v skupini P in se znatno povečal v skupini E z znatnimi razlikami med skupinama C in E (p = 0,049) ter skupinama P in E (p = 0,01) na koncu meritev. HR se je po SA v skupinah C in P bistveno zmanjšal, v skupini E pa se je ohranil. Na koncu meritev se je znatno razlikoval med skupinama P in E (p = 0,033).
Zaključki
Hemodinamske spremembe po SA pri starejših ortopedskih bolnikih je mogoče preprečiti s takojšnjo infuzijo fenilefrina ali efedrina. Z efedrinom se ob krvnem tlaku vzdržuje tudi SU in povečuje CI po SAB.
Registracija klinične raziskave: ISRCTN44377602
Keywords: subarahnoidna anestezija, hemodinamska stabilnost, fenilefrin, efedrin, starejši
Published in DKUM: 27.11.2020; Views: 1322; Downloads: 102
Full text (1,35 MB) |
7. Primerjava rokuronija z leptosukcinom za hitro vstavljanje dihalne cevke pri bolnikih z ileusomLidija Perša, 2019, doctoral dissertation Abstract: Uvod: Namen randominizirane kontrolirane raziskave je bil primerjava pogojev za vstavitev dihalne cevke s hitrim zaporedjem med uvodom v anestezijo pri bolnikih z ileusom med uporabo rokuronija ali leptosukcina.
Registracija klinične raziskave:
Retrospektivna registracija (4.12.2015): ISRCTN-registry: ISRCTN11777647 (https://www.isrctn.com/ISRCTN11777647)
Metode: V raziskavo je bilo vključenih 30 odraslih bolnikov z ileusom, ki so bili urgentno operirani. Bolniki so bili naključno razvrščeni v dve skupini; S-skupina bolnikov, ki je za mišično relaksacijo prejela leptosukcin (1,5 mg/kg), in R-skupina bolnikov, ki je prejela rokuronij (1,2 mg/kg). Pogoji za vstavitev dihalne cevke so bili ocenjeni z uporabo točkovnega sistema po Viby-Morgensonu. Intubacijske pogoje smo ocenjevali eno minuto po vbrizganju mišičnega relaksanta. Beležili smo še srčni utrip, krvni tlak in pulzno oksimetrijo ter določali koncentracijo kalija in mioglobina v krvi.
Rezultati: Pri vseh bolnikih je bila dihalna cevka vstavljena v prvem poskusu. Med uvodom v anestezijo nismo zabeležili bruhanja ali vdihanja želodčne vsebine v pljuča. Pogoji za vstavitev dihalne cevke so bili v S-skupini statistično značilno boljši kot v R-skupini. Po vstavitvi dihalne cevke smo opazili statistično značilno znižanje krvnega tlaka v obeh skupinah in statistično značilno znižanje srčnega utripa v v S-skupini. Po vstavitvi dihalne cevke je bil nivo kalija v serumu v S-skupini značilno višji v primerjavi z R-skupino; nivo mioglobina v serumu je bil v S-skupini neznačilno višji in statistično značilno nižji v R-skupini.
Sklep: Rezultati kažejo, da rokuronij omogoča pri bolnikih z ileusom klinično enako dobre pogoje za vstavitev dihalne cevke s hitrim zaporedjem med uvodom v anestezijo in enako tveganje za vdihanje želodčne vsebine; zato lahko priporočamo, da se leptosukcin nadomesti z rokuronijem in se tako izognemo številnim možnim stranskim učinkom.
Keywords: Rokuronij, leptosukcin, vstavitev dihalne cevke s hitrim zaporedjem, ileus, pogoji za vstavitev dihalne cevke
Published in DKUM: 14.01.2020; Views: 1681; Downloads: 228
Full text (2,04 MB) |
8. |
9. Seznanjenost ljudi o paliativni oskrbiMateja Novak, 2015, master's thesis Abstract: V magistrskem delu so predstavljeni paliativna oskrba, njen razvoj, seznanjenost ljudi o paliativni oskrbi, hospic in umiranje. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti, ali so ljudje seznanjeni s paliativno oskrbo in ali so mnenja, da se premalo govori o smrti. Prav tako je bil namen ugotoviti, ali paliativna oskrba poveča kakovost življenja.
Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvantitativna raziskovalna metodologija, natančneje anketni vprašalnik z 12 vprašanji zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 50 naključnih oseb. Rezultate raziskave smo analizirali in predstavili s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Word 2013, Microsoft Office Excel 2013 in IBM SPSS Statistics 20.0.
Rezultati raziskave. Anketni vprašalnik so večinoma izpolnjevali starejši ljudje, ki so v večini (42%) mnenja, da kot skupnost o smrti in umiranju ne govorimo dovolj. Večina anketiranih (40%) ni še nikoli slišala za paliativno oskrbo, 30% anketirancev navaja, da približno vedo, kaj je paliativna oskrba, 20% anketiranih meni, da imajodovolj natančno znanje o paliativni oskrbi, 10% pa jih je slišalo samo za to ime. Kar 53% anketiranih je mnenja, da paliativna oskrba dovoljuje pacientom z neozdravljivo boleznijo živeti aktivno življenje, medtem ko jih 29% meni, da paliativna oskrba izboljšuje kakovost življenja bolne osebe.
Sklep. O paliativni oskrbi bi se morali začeti več pogovarjati in o njej ljudi ozaveščati že v zdravstvenih ustanovah, saj je za umirajoče in njihove svojce znanje o paliativni oskrbi zelo pomembno. Če bi s tovrstnim ozaveščanjem začeli v zdravstvenih ustanovah, bi bili ljudje bolje informirani, hkrati pa bi informacijam bolj zaupali.
Keywords: paliativna oskrba, paliativni zdravstveni tim, paliativna zdravstvena nega, hospic, umiranje.
Published in DKUM: 22.03.2016; Views: 3245; Downloads: 652
Full text (1,37 MB) |
10. |
