| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Ocenjevanje bolečine kot element kakovosti oskrbe bolnika
Vesna Svilenkovič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili ocenjevanje bolečine kot pomemben element zagotavljanja kakovostne zdravstvene nege. To je osnova pomoči, ki jo medicinske sestre nudijo bolniku z bolečino. Od pravočasnega prepoznavanja in ocenjevanja bolečine je odvisen izid zdravljenja in zadovoljstvo bolnikov, ki sta kazalnika kakovosti zdravstvene oskrbe. V diplomskem delu smo opisali fiziologijo bolečine in prikazali vrste bolečin. Posebej smo prikazali akutno pooperativno bolečino, vplive nelajšane bolečine na organizem ter predstavili službo za lajšanje pooperativne bolečine v UKC Ljubljana. Ker je doživljanje in zaznavanje bolečine zelo subjektivna izkušnja, na katero vplivajo mnogi dejavniki, ki so odločilni pri postavitvi objektivne ocene bolečine in ki vplivajo tudi na bolnikove odzive na bolečino, smo te dejavnike podrobno opisali. Predstavili smo lestvice in druga orodja za oceno in merjenje jakosti bolečine. V diplomskem delu smo predstavili tudi elemente kakovostne zdravstvene nege, ki je cilj aktivnosti medicinskih sester. Standardi so orodje za merjenje kakovosti zdravstvene nege. V diplomskem delu smo oblikovali primer vsebinskega standarda po metodologiji E. Mason, ki omogoča kakovost izvajanja komunikacij v zdravstveni negi s poudarkom, kaj bolnika naučimo in katere informacije mu posredujemo. Za raziskavo, ki je bila izvedena v UKC Ljubljana na kliničnem oddelku za abdominalno kirurgijo, smo izpostavili naslednje hipoteze: H1: Osveščenost bolnikov o lajšanju bolečine pred operacijo in poučenost o samonadzoru zmanjša doživljanje bolečine po operaciji. H2: Ocenjevanje pooperativne bolečine in samonadzor poveča zadovoljstvo bolnikov. H3: Večini bolnikov je bila pooperativna bolečina ustrezno lajšana. Metode: Raziskava je bila izvedena v času od maja 2007 do novembra 2007. V raziskavi je sodelovalo 53 bolnikov, ki so bili operirani zaradi raka na DČD. Uporabili smo anketni vprašalnik, s katerim smo želeli ugotoviti obveščenost bolnikov pred operativnim posegom o pravici do lajšanja bolečine, o možnostih in metodah lajšanja, o ocenjevanju bolečine, o pripomočkih za merjenje jakosti bolečine, vplivu na zadovoljstvo bolnikov in na kakovost zdravstvene nege. Za obdelavo podatkov smo uporabili standardne statistične metode. Kvantitativna obdelava je bila ročna. Tabele in grafikone smo uredili z računalniškim programom Microsoft Excel. Rezultati: Obveščenost in poučenost bolnikov o bolečini pred operacijo vpliva na čutenje bolečine. Bolniki so bili zelo zadovoljni z ocenjevanjem bolečine po operaciji., njihova bolečina je bila učinkovito lajšana.
Keywords: bolnik, bolečina, lajšanje bolečine, zdravstvena nega, kakovost
Published: 28.04.2009; Views: 5717; Downloads: 1619
.pdf Full text (1,63 MB)

2.
Priprava bolnika na anestezijo in operacijo : (diplomsko delo)
Blaž Brdnik, 2009, undergraduate thesis

Keywords: anestezija, operativni posegi, priprava na operativne posege, informiranje
Published: 06.03.2009; Views: 5942; Downloads: 1272
.pdf Full text (485,79 KB)

3.
4.
5.
Vloga medicinske sestre pri obravnavi bolnikov z izgubo krvi v času anestezije in operacije
Vera Savić, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je predstaviti vlogo medicinske sestre pri obravnavi bolnikov z izgubo krvi v času anestezije in operacije, kakor tudi doseči zastavljene cilje, ki temeljijo na znanju in usposobljenosti anestezijskih medicinskih sester, da prepoznajo možnosti za nastanek krvavitve, poznajo načine dajanja transfuzije in pravilnega ukrepanja, ter zdravstveni negi pacienta v času operacije in nadomeščanja izgubljene krvi s transfuzijo. V sklopu diplomskega dela smo predstavili problem krvavitve in nadomeščanja izgube krvi s transfuzijo, kar v današnjem času predstavlja velik zdravstveni problem. V teoretičnem diplomskem delu smo uporabili deskriptivni raziskovalni pristop in metodo kompilacije. Delo je sestavljeno iz dveh teoretičnih delov, ki vsak po svoje opiše zastavljeno problematiko. V prvem, medicinskem delu, predstavimo anestezijo, operacijo, krvavitev, hemoragični šok in transfuzijo. V drugem delu pa opisujemo vlogo medicinske sestre pri problemu nadomeščanja krvi s sistemom za avtotransfuzijo Cell Saver 5, njegovo uporabo in delovanje ter kot najpomembnejše, zdravstveno nego takšnega pacienta, spremljanje njegovega stanja v času anestezije in operacije. Pomembno je, da anestezijska medicinska sestra s svojim znanjem in izkušnjami pripomore k doseganju ciljev tako samostojno kot v delovanju s celotnim timom v času operacije, da pravočasno prepozna znake, ki lahko vodijo v hemoragični šok, zna v določenem trenutku pravilno ukrepati in s tem pripomoči k ohranitvi bolnikovega življenja.
Keywords: medicinska sestra, izguba krvi, anestezija in operacija, obravnava bolnika
Published: 01.06.2009; Views: 3369; Downloads: 509
.pdf Full text (3,93 MB)

6.
Vpliv pregabalina na akutno zostrno nevralgijo
Nevenka Krčevski Škvarč, 2010, dissertation

Abstract: Akutna zostrna nevralgija se pojavi ob izbruhu herpetičnega izpuščaja. Ima specifično kakovost bolečine, ki je združena s pojavi hiperalgezije in alodinije, občutenja pekočine, zbadanja, mravljinčenja in sunkovitega sekanja. Običajno izzveni hkrati z izginotjem izpuščaja. Bolečina je lahko huda, traja tudi dlje časa ali celo preide v kronično bolezen. Postzostrna nevralgija je kronična nevropatična bolečina, ki je zelo slabo odzivna na zdravljenje. Bolnikom pomembno zmanjšuje kakovost življenja. Zato so zelo pomembna vsa prizadevanja za učinkovito lajšanje akutne bolečine in preprečitev postzostrne nevralgije. V raziskavi smo proučevali učinek pregabalina v lajšanju akutne zostrne nevralgije in preprečevanju nastanka postzostrne nevralgije. Bolniki in metode Tritedenska klinična primerjalna raziskava je bila zasnovana kot prospektivna randomizirana dvojno slepa v primerjavi s placebom. Vanjo smo vključili bolnike, ki so med sedmim in štirinajstim dnevom poteka zostrne bolezni imeli močnejšo bolečino ocenjeno s 4 in več po enajsttočkovni Likertovi lestvici. V treh tednih smo jih v prvi skupini zdravili s pregabalinom po 150 do 300 mg na dan, v drugi pa s placebom. Če so potrebovali, so protibolečinsko lahko dodatno vzeli še naproksen, tramadol ali oksikodon. V času zdravljenja smo ocenjevali bolečino, alodinijo, hiperalgezijo, občutenje pekočine, zbadanje, sunkovite bolečine, kakovost spanja in omejenost telesne dejavnosti. Beležili smo dodatno porabo analgetikov in pojav neželenih učinkov. Po treh tednih zdravljenja smo opredelili pojav subakutne zostrne nevralgije. Bolnike smo dodatno po šestih mesecih znova poklicali po telefonu, da bi ugotovili in opredelili pojav postzostrne nevralgije. Rezultati V raziskavi je sodelovalo 38 bolnikov, 20 jih je bilo v skupini s pregabalinom in 18 v skupini s placebom. Med bolniki ni bilo statistično značilnih razlik glede na starost, spol, višino, težo, dermatomsko prizadetost z izpuščajem, uporabo protivirusnih zdravil, niti po trajanju akutne zostrne bolečine in dolžini raziskave. Med skupino bolnikov zdravljenih s pregabalinom in skupino, ki je uporabljala placebo, s standardno statistično analizo nismo ugotovili statistično značilnih razlik v jakosti bolečine, alodinije, hiperalgezije, občutenju pekočine, zbadanja, mravljinčenja, sunkovite bolečine, niti v kakovosti spanja in omejitvi telesne dejavnosti. V skupini s pregabalinom (15 mg  12 mg) smo ugotovili statistično značilno manjšo povprečno dnevno porabo analgetikov v ekvivalentu morfina kot v primerjavi s placebno skupino bolnikov (26 mg  12 mg). Med skupinama nismo ugotovili statistično značilne razlike pri pojavu neželenih učinkov ali subakutne in postzostrne nevralgije. V odstotkovnem prikazu podatkov smo zasledili, da so bolniki iz skupine s pregabalinom uporabljali manj analgetikov ter dosegli večje izboljšanje stanja pri vseh kakovostih bolečine in spanja. Pri njih smo ugotovili tudi manj pojavov subakutne in postzostrne nevralgije. Nespecifična ocena zdravljenja, izražena kot celostna klinična ocena zdravljenja bolečine in izboljšanja stanja, je bila boljša v skupini bolnikov s pregabalinom. Ta skupina je zdravljenje bolečine ocenila kot zelo uspešno v 55 %, bolniki v skupini s placebom v 50 % primerov. Zelo uspešno izboljšanje stanja je navedlo 50 % bolnikov iz skupine s pregabalinom in 37 % iz skupine s placebom. Prenosljivost zdravila so bolje ocenili bolniki iz skupine s placebom. Zelo dobro prenosljivost zdravila je ocenilo 40 % bolnikov iz skupine s pregabalinom in 50 % bolnikov iz skupine s placebom. Slabo prenosljivost zdravila je ocenilo 30 % bolnikov iz skupine s pregabalinom in 28 % bolnikov iz skupine s placebom. Sklep V raziskavi nismo ugotovili statistično značilnega vpliva pregabalina na akutno zostrno nevralgijo. Pri tem smo upoštevali ocene jakosti in kakovosti bolečine, kakovosti življenja, pojava neželenih učinkov ter pojav subakutne zostrne nevralgije in postzostrne nev
Keywords: zostrna bolezen, akutna nevralgija, postzostrna nevralgija, zdravljenje, pregabalin
Published: 19.02.2013; Views: 2359; Downloads: 168
.pdf Full text (1,50 MB)

7.
LAJŠANJE PORODNE BOLEČINE S POMOČJO EPIDURALNE ANALGEZIJE
Janja Ternik, 2014, specialist thesis

Abstract: Porodna bolečina sodi med najbolj intenzivne akutne bolečine in ima pomemben vpliv na porodnico, porod in plod. Porodna epiduralna analgezija je najpogosteje uporabljena in preučevana metoda porodne področne analgezije, hkrati pa je najučinkovitejša metoda lajšanja porodnih bolečin, ki jo spremlja zadovoljstvo porodnic v zelo velikem deležu.
Keywords: epiduralna porodna analgezija, epiduralni kateter, lajšanje porodne bolečine, komplikacije in zapleti, porod, porodnica
Published: 11.12.2014; Views: 1121; Downloads: 260
.pdf Full text (1,19 MB)

8.
Seznanjenost ljudi o paliativni oskrbi
Mateja Novak, 2015, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu so predstavljeni paliativna oskrba, njen razvoj, seznanjenost ljudi o paliativni oskrbi, hospic in umiranje. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti, ali so ljudje seznanjeni s paliativno oskrbo in ali so mnenja, da se premalo govori o smrti. Prav tako je bil namen ugotoviti, ali paliativna oskrba poveča kakovost življenja. Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvantitativna raziskovalna metodologija, natančneje anketni vprašalnik z 12 vprašanji zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 50 naključnih oseb. Rezultate raziskave smo analizirali in predstavili s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Word 2013, Microsoft Office Excel 2013 in IBM SPSS Statistics 20.0. Rezultati raziskave. Anketni vprašalnik so večinoma izpolnjevali starejši ljudje, ki so v večini (42%) mnenja, da kot skupnost o smrti in umiranju ne govorimo dovolj. Večina anketiranih (40%) ni še nikoli slišala za paliativno oskrbo, 30% anketirancev navaja, da približno vedo, kaj je paliativna oskrba, 20% anketiranih meni, da imajodovolj natančno znanje o paliativni oskrbi, 10% pa jih je slišalo samo za to ime. Kar 53% anketiranih je mnenja, da paliativna oskrba dovoljuje pacientom z neozdravljivo boleznijo živeti aktivno življenje, medtem ko jih 29% meni, da paliativna oskrba izboljšuje kakovost življenja bolne osebe. Sklep. O paliativni oskrbi bi se morali začeti več pogovarjati in o njej ljudi ozaveščati že v zdravstvenih ustanovah, saj je za umirajoče in njihove svojce znanje o paliativni oskrbi zelo pomembno. Če bi s tovrstnim ozaveščanjem začeli v zdravstvenih ustanovah, bi bili ljudje bolje informirani, hkrati pa bi informacijam bolj zaupali.
Keywords: paliativna oskrba, paliativni zdravstveni tim, paliativna zdravstvena nega, hospic, umiranje.
Published: 22.03.2016; Views: 1341; Downloads: 343
.pdf Full text (1,37 MB)

9.
Primerjava rokuronija z leptosukcinom za hitro vstavljanje dihalne cevke pri bolnikih z ileusom
Lidija Perša, 2019, doctoral dissertation

Abstract: Uvod: Namen randominizirane kontrolirane raziskave je bil primerjava pogojev za vstavitev dihalne cevke s hitrim zaporedjem med uvodom v anestezijo pri bolnikih z ileusom med uporabo rokuronija ali leptosukcina. Registracija klinične raziskave: Retrospektivna registracija (4.12.2015): ISRCTN-registry: ISRCTN11777647 (https://www.isrctn.com/ISRCTN11777647) Metode: V raziskavo je bilo vključenih 30 odraslih bolnikov z ileusom, ki so bili urgentno operirani. Bolniki so bili naključno razvrščeni v dve skupini; S-skupina bolnikov, ki je za mišično relaksacijo prejela leptosukcin (1,5 mg/kg), in R-skupina bolnikov, ki je prejela rokuronij (1,2 mg/kg). Pogoji za vstavitev dihalne cevke so bili ocenjeni z uporabo točkovnega sistema po Viby-Morgensonu. Intubacijske pogoje smo ocenjevali eno minuto po vbrizganju mišičnega relaksanta. Beležili smo še srčni utrip, krvni tlak in pulzno oksimetrijo ter določali koncentracijo kalija in mioglobina v krvi. Rezultati: Pri vseh bolnikih je bila dihalna cevka vstavljena v prvem poskusu. Med uvodom v anestezijo nismo zabeležili bruhanja ali vdihanja želodčne vsebine v pljuča. Pogoji za vstavitev dihalne cevke so bili v S-skupini statistično značilno boljši kot v R-skupini. Po vstavitvi dihalne cevke smo opazili statistično značilno znižanje krvnega tlaka v obeh skupinah in statistično značilno znižanje srčnega utripa v v S-skupini. Po vstavitvi dihalne cevke je bil nivo kalija v serumu v S-skupini značilno višji v primerjavi z R-skupino; nivo mioglobina v serumu je bil v S-skupini neznačilno višji in statistično značilno nižji v R-skupini. Sklep: Rezultati kažejo, da rokuronij omogoča pri bolnikih z ileusom klinično enako dobre pogoje za vstavitev dihalne cevke s hitrim zaporedjem med uvodom v anestezijo in enako tveganje za vdihanje želodčne vsebine; zato lahko priporočamo, da se leptosukcin nadomesti z rokuronijem in se tako izognemo številnim možnim stranskim učinkom.
Keywords: Rokuronij, leptosukcin, vstavitev dihalne cevke s hitrim zaporedjem, ileus, pogoji za vstavitev dihalne cevke
Published: 14.01.2020; Views: 119; Downloads: 25
.pdf Full text (2,04 MB)

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica