1. Curiosity, checking, and knowing : a virtue-theoretical perspectiveNenad Miščević, 2023, other scientific articles Abstract: In his important and original book, Knowing and Checking, Guido Melchior provides advice on how to tackle skepticism. I argue that his analysis points to a possible virtue-theoretic answer to skepticism, which I call the restraint solution, i.e., activate your self-trust and restrain your inquisitiveness! It leads one to the ideal of bounded reflective curiosity: when it comes to knowledge, we should restrain our second-order, reflective curiosity and stay content with the somewhat Moorean trust in ordinary everyday beliefs. We can preserve our ordinary, first-order vigilance and investigative interest (curiosity) without falling into skeptical over-caution which is basically a reflective, second-order vicious attitude.
Keywords: checking inquiry, curiosity, virtue epistemology
Published in DKUM: 19.03.2024; Views: 249; Downloads: 17
 Full text (824,49 KB)
This document has many files! More... |
2. Sodobne perspektive družbe : umetna inteligenca na stičišču znanosti2022, proceedings Abstract: Vprašanja, ki se dotikajo prihodnosti družbe, so v veliki meri povezana z razvojem umetne inteligence (UI). V publikaciji, ki je pred vami, je UI odprto področje znanstvenega raziskovanja, kjer se srečujejo družboslovne, naravoslovne in tehniške znanosti. Nagovarja trenutno najbolj aktualno temo, ki jo lahko prosto povzamemo kot prednosti in slabosti hitrega razvoja UI z vidika njenega vpliva na moralo, psihologijo in izobraževanje. Vsebuje štirinajst člankov, razdeljenih v dva vsebinska dela, pri čemer se prvi osredotoča na presek med UI, filozofijo in etiko, drugi pa na presek med UI, psihologijo in izobraževanjem. Posebej so poudarjene tiste dimenzije vsebin, ki se nahajajo v preseku omenjenih področij. Takšna interdisciplinarnost predstavlja dodano vrednost te publikacije, saj uporaba vsaki vedi lastne raziskovalne metodologije v člankih pripomore k njihovi svojstveni obogatitvi v smislu vpliva UI na moralo, transparentnost in uporabnost. Ukvarjanje z raziskovalnimi problemi na opisan način pa poskrbi za raznolike, pestre in domiselne prispevke, ki pri ponujanju rešitev pogosto prestopijo meje ustaljenega.
Keywords: umetna inteligenca, moralna odgovornost, transparentnost, izobraževanje, singularnost
Published in DKUM: 09.12.2022; Views: 838; Downloads: 257
Full text (7,16 MB)
This document has many files! More... |
3. Interpreting Intent in Informal Written CommunicationRene Slatinjek, 2019, master's thesis Abstract: Communication has evolved through history using different channels, developing language systems, understanding the communication structure and recognizing the difference between syntax, semantics, and pragmatics. Language is ever-changing. In the modern era, written communication has evolved into a quick response pace, invoking new properties we can observe, understand and use. The main objective of this M.A. thesis is to investigate the new pragmatic features that have developed in informal written communication. One of the most prominent developments in written communication in recent times is the implementation and integration of non-verbal elements.
Keywords: pragmatics, intention recognition, informal communication, communication betterment
Published in DKUM: 12.12.2019; Views: 1338; Downloads: 91
Full text (1,11 MB) |
4. The colors of life : Boran Berčić on the meaning of lifeNenad Miščević, 2013, original scientific article Abstract: Berčić's proposal for a pluralistic normative account of meaning of life offers a fine point of entry into the problematic of meaningfulness. When given the coherentist twist he briefly suggests, it nicely fits with intuitions of many wise people from classics in philosophy to contemporary psychologists who work on the topic. In this paper we discuss his normative sketch and attempt to supplement it with a sketch of metaphysics and epistemology of meaningfulness along response-dependentist lines. The account proposed here claims that being meaningful in objective sense is being such as to cause the experiential response of meaningfulness in slightly idealized, suitably sensitive observers under suitable circumstances. The response locates the relevant event or item in the space of meaningfulness, analogous to color-space.
Keywords: coherentism, colors, intentionalism, meaning of life
Published in DKUM: 02.08.2017; Views: 1658; Downloads: 95
Full text (441,30 KB)
This document has many files! More... |
5. Vpeljava intuicijNenad Miščević, 1998, original scientific article Abstract: Avtor se v članku na analitičen način loteva pojma intuicije, obravnava intuicijsko stanje, intuicijsko vsebino, intuicijske zmožnosti, intuicijski proces, matematično intuicijo, moralno intuicijo. Formulira tri teze o intuiciji: o perceptualnem izvoru, kognitivni revščini in bogastvu vsebine in pokaže povezanost teh tez s filozofsko tradicijo (Aristotel, Hume, Parsons, Maddy).
Keywords: sodobna filozofija, kognitivna znanost, intuicije, matematična kognicija, epistemologija, pojmi, abstraktni objekti
Published in DKUM: 02.08.2017; Views: 1609; Downloads: 81
Full text (60,23 KB)
This document has many files! More... |
6. SOKRAT O VEDNOSTI: PODOBNOSTI IN RAZLIKE PRI KSENOFONTU IN PLATONULeonida Krajnc, 2016, undergraduate thesis Abstract: Avtorica je v tem diplomskem delu želela predstaviti vire, ki so pisali o Sokratu, saj Sokrat sam ničesar ni zapisal. Izbrala je dva od njih, Sokratova učenca Ksenofonta in Platona, ter predstavila, kaj je Sokrat učil o vednosti in modrosti pri njima. Medsebojno je primerjala Ksenofontovega in Platonovega Sokrata, izpostavila podobnosti in razlike ter predstavila argumente v povezavi z vednostjo in modrostjo. Navedla je dva Sokratova paradoksa in podala Santasovo podporo le-temu. Pri diplomskem delu so bile uporabljene deskriptivna metoda, metoda komparacije, analize in sinteze. Ob tem je avtorica prišla do spoznanja, da se vednost pri Sokratu deli na človeku in bogovom dosegljivo. Najpomembnejša človeku dosegljiva vednost je vednost o dobrem in slabem ter ravnanju, ki izhaja iz te vednosti. Za Sokrata je ta vednost najpomembnejša, ker ravnanje v skladu s pravičnim in dobrim prinaša modrost ter srečo. Nasprotno so ljudje, ki ravnajo krivično, najnesrečnejši, ker je posledica krivičnega ravnanja ta, da imajo zlo v duši. Le-tega se lahko rešijo s pravično kaznijo. Ljudje, ki so pravični in nimajo zla v duši, lahko po smrti odidejo na Otoke blaženih. V tem diplomskem delu sta bili obe hipotezi potrjeni. Izkazalo se je, da definicija vednosti ni mogoča in da iz vedenja o tem, kaj je pravično in dobro, ne sledi, da bodo ljudje pravično ravnali, čeprav Sokrat navaja dobre argumente v prid le-temu.
Keywords: vednost, modrost, dobro, slabo, pravično, krivično
Published in DKUM: 31.08.2016; Views: 1848; Downloads: 201
Full text (793,98 KB) |
7. OD INTUICIJE DO TRAJNEGA ZNANJA IN VIŠJE GOSPODARSKE RASTI: EPISTEMOLOGIJA MATEMATIČNE INTUICIJEIris Merkač, 2013, doctoral dissertation Abstract: Matematična intuicija je v literaturi pogosto obravnavana, tako v epistemologiji kot v filozofiji matematike, ker pa še zmeraj ni jasno kateri pristop je tisti, ki jo uspešneje pojasnjuje, se v doktorski disertaciji ukvarjamo prav s tem.
Doktorska disertacija je sestavljena iz šestih poglavij. Najprej pojasnimo izvor, definicijo in rabo termina intuicija, ter podamo nekatere uveljavljene definicije intuicije. Nato, ob vpeljavi intuicij skozi matematične primere, podamo klasifikacijo filozofsko zanimivih intuicij. Pri tem skušamo odgovoriti na vprašanje, ali matematična intuicija zajema uvid v sklep matematične resnice iz geometrije in aritmetike, ali le iz geometrije. To vprašanje je osrednjega pomena, ko obravnavamo, katere so splošno veljavne interpretacije pojma matematična intuicija pri konstruktivistih, natančneje Immanuelu Kantu (1724-1804), logicistih, natančneje Friedrichu Ludwigu Gottlobu Fregeju (1848-1925), in strukturalistih, natančneje Paulu Josephu Salomonu Benacerrafu (1931), Stewartu Shapiru (1951), Michaelu Davidu Resniku (1938) in Charlesu Decreju Parsonsu (1933). Se pravi, da se ukvarjamo z njihovimi pogledi na matematično intuicijo in poskušamo pojasniti njihov odnos do nazorne intuicije. Največ pozornosti namenjamo logicizmu, kjer, z našim spoznanjem, da smo zmožni uvideti v teorem iz aritmetike s predstavljanjem geometrijskih oblik, ugovarjamo Fregejevemu strogemu zavračanju zrenja v aritmetiki. Prav tako pa pojasnjujemo, naše prepričanje v to, da je Frege omejen, ker se sklicuje le na zrenje geometrijskih resnic iz evklidske geometrije.
Nadalje se, v doktorski disertaciji, ukvarjamo s trajnostjo znanja. Proučujemo, ali matematična intuicija, ki je za nas povezana z uvidom in jo dobimo preko domišljijskih miselnih eksperimentov, vpliva na trajnost znanja, ki igra vlogo pri izboljšanju izobraževanja, krepitvi ustvarjalnosti, kvaliteti vzgoje itd. Iz navedenega razloga smatramo trajnost znanja za aktualen in relevanten družben izziv. V doktorski disertaciji poskušamo tudi pokazati, da je trajnost znanja poseben izziv za šole in posameznike, ki se želijo vključiti in jo razvijati. V nadaljevanju proučujemo, ali zraven intuicije vplivajo na trajnost znanja tudi nekatere ostale filozofske spretnosti, in sicer, argumentiranje stališč, razvijanje kritičnega mišljenja, proučevanje dokazov itd.
Glede na navedeno je očitno, da je (matematična) intuicija osrednja tema naše raziskave in tudi povod za trajnost (matematičnega) znanja.
Keywords: uvid, matematična intuicija, strukturalizem, logicizem, miselni eksperiment, abstraktni objekti, trajnost znanja, filozofija matematike, epistemologija.
Published in DKUM: 18.11.2013; Views: 2709; Downloads: 280
Full text (3,27 MB) |
8. Is color-dispositionalism nasty and unecological?Nenad Miščević, 2007, original scientific article Abstract: This article is a brief presentation and defense of response-dispositionalist intentionalism against a family of objections. The view claims that for a surface to have an objective stable color is to have a disposition to cause innormal observers a response, namely, intentional phenomenal-color experience. The objections, raised recently by M. Johnston, B. Stroud, and by Byrne and Hilbert, claim that any dispositionalist view is unfair to the naiveperceiverthinker, saddles her with massive error and represents her as maladaptated to her environment. The paper reconstructs the main line of thought in favor of response-intentionalism and argues that it is in fact rather charitable and fair to naive cognizers, and also avoids a cluster of related objections.
Keywords: philosophy, color-dispositionalism, objections
Published in DKUM: 07.06.2012; Views: 2019; Downloads: 113
 Link to full text
This document has many files! More... |
9. Can concepts ground apriori knowledge? : Peacocke's referential turn and its challengesNenad Miščević, 2008, original scientific article Abstract: The paper is a critical examination of Peacocke's pioneering work on concepts as grounding the possibility of a priori knowledge. It focuses upon his more recent turn to reference and referential domain, and the two enlargements of the purely conceptual bases for apriority, namely appeal to conceptions and to direct referential sensitivity. I argue that the two are needed, but they produce more problem for the strategy as a whole than they solve. I conclude by suggesting that they point to a possible Benacerraf-like dilemma for conceptualists accounts of armchair knowledge: if concepts are akin to representational contents and/or conceptions, they certainly do not metaphysically determine anything. At best, they fallibly guide our inquiry, and get corrected almost by each new important discovery about the nature of their referents. If what is meant by "concept" is a Fregean, objectively correct and metaphysically potent entity, there is little doubt in its power to determine its referent(s), but, there is a huge epistemic problem of how we grasp such Platonic concepts. Peacocke's early metaphysics of concept, which offered beginnings of an answer, is put in jeopardy by the new referential turn, and his valiant attempts to pass between the multiple horns of this dilemma seem to face a lot of difficulties.
Keywords: analytical philosophy, conceptualism, predeterminism, apriority, concepts
Published in DKUM: 07.06.2012; Views: 2433; Downloads: 117
Link to full text |
10. Metafizični problemi državljanskih vrlinSmiljana Gartner, 2011, dissertation Abstract: Za la!je razumevanje nekaterih vidikov dru!benih sprememb, problemov in
porazdelitve mo"i v konkretnih dru!bah in dr!avah ter za mo!ne re#itve, upravi"itve
ali zavrnitve le-teh je potrebna jasna in natan"na konceptualizacija temeljnih pojmov,
ki so del tako podro"ja politi"ne filozofije kot podro"ja etike. Metafizi"ni problemi
omenjenih pojmov lahko namre" nastajajo ali zaradi nejasnosti razumevanja ali zaradi
tolik#nih dru!benih sprememb, da jih je potrebno prekonceptualizirati. Izhajajo" iz
tega in ob dokazani predpostavki, da je partikularizem najprepri"ljivej#a teorija v
etiki, je bilo zastavljeno vpra#anje, ali obstaja mo!nost u"inkovite uporabe le-te tudi
na drugih podro"jih prakti"nega mi#ljenja oz. politi"ne znanosti.
Na podlagi opredelitve predmeta je (i) s filozofske perspektive podana
konceptualna analiza in problematizacija klju"nih dr!avljanskih vrlin (avtonomija,
lojalnost, toleranca), ki omogo"i natan"nej#o in jasnej#o rabo temeljnih pojmov, pri
"emer je prikazan tako pomen kot sama funkcija tak#nih vrlin; (ii) iz filozofske
perspektive podana analiza nekaterih pojmov politi"ne filozofije, ki so del dru!benih
sprememb (dr!ava, dr!avljanstvo, identiteta, migracije, asimilacija, integracija,
pravice), in (iii) zavrnitev etike skrbi v politi"ni filozofiji kot u"inkovite metode za
ohranjanje socialne kohezije. Vse troje je analizirano in problematizirano z vidika
socialnega liberalizma in tradicionalnega republikanizma.
Re#itev metafizi"nih problemov dr!avljanskih vrlin, socialnega liberalizma in
pluralizma, a vendar ohranjanje dru!bene kohezije, je tako mogo"a s pomo"jo
eti#kega partikularizma, ki pa ne izklju"uje vrlin.
Keywords: besede: dr!avljanske vrline, eti#ki partikularizem, asimilacija, identiteta, avtonomija, liberalizem, republikanizem
Published in DKUM: 02.03.2012; Views: 3776; Downloads: 287
Full text (18,54 MB) |
