| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 16
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Pravično obravnavanje manjšin - filozofske predpostavke in analiza posameznega primera
Monika Košarkoska, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Že nekaj stoletij obstaja prepričanje o tem, da države niso etnično homogene, zaradi česar je potrebno poiskati pot do pravičnega obravnavanja manjšin. V 70. letih prejšnjega stoletja se je kot odgovor na to pojavil multikulturalizem, katerega predstavniki verjamejo, da v sodobnih pogojih kulturne heterogenosti načela, ki so slepa za razlike, ljudem ne omogočajo enakosti in svobode. Manjšine so zato upravičene do posebnega statusa. A vendar se v praksi pokaže, da multikulturalna politika manjš
Keywords: manjšina, multikulturalizem, pravica do posebnega statusa, Ohridski sporazum, nacija.
Published: 17.02.2009; Views: 3722; Downloads: 576
.pdf Full text (310,88 KB)

2.
FREGEJEV LOGICIZEM
Iris Merkač, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je rekonstruirati najperspektivnejšo današnjo obliko Fregejevega logicizma, izhajajočega iz Friedricha Ludwiga Gottloba Fregeja (1848-1925), nemškega filozofa, logika in matematika v logični matematiki. Zraven tega je predstavljen paradoks, ki ga je Bertrand Arthur William Russell (1872-1970), angleški filozof, izpeljal iz slavnega Aksioma V in se nanaša na aksiom razredov ali množic ter ga imenujemo Russllov paradoks. V diplomskem delu se sklicujemo na delo Frege's conception of numbers as objects, britanskega filozofa Crispina Wrighta (1942). Raziskava diplomskega dela je teoretično temeljila na deskriptivnem in praktično na analitičnem pristopu poskusa Fregejeve utemeljitve logicizma in rešitve problema s stališča filozofa C. Wrighta.
Keywords: filozofija matematike, aritmetika, abstraktni objekti, Fregejev logicizem, Peanovi aksiomi, Aksiom V, Russllov paradoks
Published: 23.12.2009; Views: 1992; Downloads: 116
.pdf Full text (720,08 KB)

3.
MOORE IN WITTGENSTEIN - PROBLEM GOTOVE VEDNOSTI
Nina Kolšek, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Tako Moore, kakor tudi Wittgenstein sta se posvetila problemu gotovega vedenja. Wittgenstein predvsem zaradi njegovega kontakta z Moorom. Glavna ideja Wittgensteinovega dela "O gotovosti" je bila dokazati Mooru, da se moti, a je Wittgenstein v teku njegovih raziskav problema moral ugotoviti, da se tudi sam vedno bolj nagiba k temu, da bi se z Moorom strinjal, čeprav je obenem moral priznati, da Moore nima pravih dokazov za podane trditve. NA koncu Wittgenstein posvari vse filozofe, da bi v filozofiji morali uporabljati le pravilno filozofsko terminologijo ter se izogibati izjavam, kot so "Vem da…" saj le te povzročajo zmedo. To naj bi po njegovem bila Moorova napaka, saj je igral napačno jezikovno igro. V bistvu pa je Wittgenstein moral Moorove teze priznati za resnične, čeprav tudi sam ni našel zadostnega dokaza, ki bi prepričal skeptika. Sam meni, da "filozofske" gotovosti vedenja nikoli ne bomo mogli doseči, a je po njegovem niti ne potrebujemo.
Keywords: Moore, Wittgenstein, gotova vednost, dvom, jezikovna igra, osni stavki
Published: 04.04.2011; Views: 1300; Downloads: 63
.pdf Full text (459,29 KB)

4.
Metafizični problemi državljanskih vrlin
Smiljana Gartner, 2011, dissertation

Abstract: Za la!je razumevanje nekaterih vidikov dru!benih sprememb, problemov in porazdelitve mo"i v konkretnih dru!bah in dr!avah ter za mo!ne re#itve, upravi"itve ali zavrnitve le-teh je potrebna jasna in natan"na konceptualizacija temeljnih pojmov, ki so del tako podro"ja politi"ne filozofije kot podro"ja etike. Metafizi"ni problemi omenjenih pojmov lahko namre" nastajajo ali zaradi nejasnosti razumevanja ali zaradi tolik#nih dru!benih sprememb, da jih je potrebno prekonceptualizirati. Izhajajo" iz tega in ob dokazani predpostavki, da je partikularizem najprepri"ljivej#a teorija v etiki, je bilo zastavljeno vpra#anje, ali obstaja mo!nost u"inkovite uporabe le-te tudi na drugih podro"jih prakti"nega mi#ljenja oz. politi"ne znanosti. Na podlagi opredelitve predmeta je (i) s filozofske perspektive podana konceptualna analiza in problematizacija klju"nih dr!avljanskih vrlin (avtonomija, lojalnost, toleranca), ki omogo"i natan"nej#o in jasnej#o rabo temeljnih pojmov, pri "emer je prikazan tako pomen kot sama funkcija tak#nih vrlin; (ii) iz filozofske perspektive podana analiza nekaterih pojmov politi"ne filozofije, ki so del dru!benih sprememb (dr!ava, dr!avljanstvo, identiteta, migracije, asimilacija, integracija, pravice), in (iii) zavrnitev etike skrbi v politi"ni filozofiji kot u"inkovite metode za ohranjanje socialne kohezije. Vse troje je analizirano in problematizirano z vidika socialnega liberalizma in tradicionalnega republikanizma. Re#itev metafizi"nih problemov dr!avljanskih vrlin, socialnega liberalizma in pluralizma, a vendar ohranjanje dru!bene kohezije, je tako mogo"a s pomo"jo eti#kega partikularizma, ki pa ne izklju"uje vrlin.
Keywords: besede: dr!avljanske vrline, eti#ki partikularizem, asimilacija, identiteta, avtonomija, liberalizem, republikanizem
Published: 02.03.2012; Views: 2401; Downloads: 165
.pdf Full text (18,54 MB)

5.
OD INTUICIJE DO TRAJNEGA ZNANJA IN VIŠJE GOSPODARSKE RASTI: EPISTEMOLOGIJA MATEMATIČNE INTUICIJE
Iris Merkač, 2013, doctoral dissertation

Abstract: Matematična intuicija je v literaturi pogosto obravnavana, tako v epistemologiji kot v filozofiji matematike, ker pa še zmeraj ni jasno kateri pristop je tisti, ki jo uspešneje pojasnjuje, se v doktorski disertaciji ukvarjamo prav s tem. Doktorska disertacija je sestavljena iz šestih poglavij. Najprej pojasnimo izvor, definicijo in rabo termina intuicija, ter podamo nekatere uveljavljene definicije intuicije. Nato, ob vpeljavi intuicij skozi matematične primere, podamo klasifikacijo filozofsko zanimivih intuicij. Pri tem skušamo odgovoriti na vprašanje, ali matematična intuicija zajema uvid v sklep matematične resnice iz geometrije in aritmetike, ali le iz geometrije. To vprašanje je osrednjega pomena, ko obravnavamo, katere so splošno veljavne interpretacije pojma matematična intuicija pri konstruktivistih, natančneje Immanuelu Kantu (1724-1804), logicistih, natančneje Friedrichu Ludwigu Gottlobu Fregeju (1848-1925), in strukturalistih, natančneje Paulu Josephu Salomonu Benacerrafu (1931), Stewartu Shapiru (1951), Michaelu Davidu Resniku (1938) in Charlesu Decreju Parsonsu (1933). Se pravi, da se ukvarjamo z njihovimi pogledi na matematično intuicijo in poskušamo pojasniti njihov odnos do nazorne intuicije. Največ pozornosti namenjamo logicizmu, kjer, z našim spoznanjem, da smo zmožni uvideti v teorem iz aritmetike s predstavljanjem geometrijskih oblik, ugovarjamo Fregejevemu strogemu zavračanju zrenja v aritmetiki. Prav tako pa pojasnjujemo, naše prepričanje v to, da je Frege omejen, ker se sklicuje le na zrenje geometrijskih resnic iz evklidske geometrije. Nadalje se, v doktorski disertaciji, ukvarjamo s trajnostjo znanja. Proučujemo, ali matematična intuicija, ki je za nas povezana z uvidom in jo dobimo preko domišljijskih miselnih eksperimentov, vpliva na trajnost znanja, ki igra vlogo pri izboljšanju izobraževanja, krepitvi ustvarjalnosti, kvaliteti vzgoje itd. Iz navedenega razloga smatramo trajnost znanja za aktualen in relevanten družben izziv. V doktorski disertaciji poskušamo tudi pokazati, da je trajnost znanja poseben izziv za šole in posameznike, ki se želijo vključiti in jo razvijati. V nadaljevanju proučujemo, ali zraven intuicije vplivajo na trajnost znanja tudi nekatere ostale filozofske spretnosti, in sicer, argumentiranje stališč, razvijanje kritičnega mišljenja, proučevanje dokazov itd. Glede na navedeno je očitno, da je (matematična) intuicija osrednja tema naše raziskave in tudi povod za trajnost (matematičnega) znanja.
Keywords: uvid, matematična intuicija, strukturalizem, logicizem, miselni eksperiment, abstraktni objekti, trajnost znanja, filozofija matematike, epistemologija.
Published: 18.11.2013; Views: 1550; Downloads: 160
.pdf Full text (3,27 MB)

6.
7.
Lockova razlaga barv kot sekundarnih kvalitet : diplomsko delo
Karmen Marguč, 2008, undergraduate thesis

Keywords: filozofija, barve, razlaga, Locke, John, ideja, sekundarne kvalitete, dispozicije, diplomska dela
Published: 31.05.2009; Views: 2721; Downloads: 267
.pdf Full text (520,29 KB)

8.
JEZIK MORALE IN MORALNA REALNOST
Nina Iskra, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga z naslovom Jezik morale in moralna realnost se ukvarja z vlogo jezika pri ustvarjanju moralnih sodb. Podrobneje predstavlja problematiko nekognitivnih teorij jezika ter poskuša ovreči njihovo temeljno tezo, da so moralne sodbe izraz čustev oziroma nekognitivnih stanj. Diploma v uvodnem delu predstavi nekaj različnih moralnih teorij, še posebej izpostavi teorijo zmot (error theory), ki služi kot osnova avtoričinega prepričanja. Nato predstavi razlike dveh teorij moralnega jezika, in sicer kognitivizma in nekognitivizma. V jedru predstavimo glavne ugovore nekognitivnim teorijam jezika. Na koncu pretehtamo različne možnosti, ki sledijo iz ovržbe nekognitivnih teorij in sprejetja teorije zmot.
Keywords: moralni jezik, moralne sodbe, metaetika, kognitivizem, nekognitivizem
Published: 15.12.2010; Views: 1653; Downloads: 154
.pdf Full text (803,61 KB)

9.
Can concepts ground apriori knowledge? : Peacocke's referential turn and its challenges
Nenad Miščević, 2008, original scientific article

Abstract: The paper is a critical examination of Peacocke's pioneering work on concepts as grounding the possibility of a priori knowledge. It focuses upon his more recent turn to reference and referential domain, and the two enlargements of the purely conceptual bases for apriority, namely appeal to conceptions and to direct referential sensitivity. I argue that the two are needed, but they produce more problem for the strategy as a whole than they solve. I conclude by suggesting that they point to a possible Benacerraf-like dilemma for conceptualists accounts of armchair knowledge: if concepts are akin to representational contents and/or conceptions, they certainly do not metaphysically determine anything. At best, they fallibly guide our inquiry, and get corrected almost by each new important discovery about the nature of their referents. If what is meant by "concept" is a Fregean, objectively correct and metaphysically potent entity, there is little doubt in its power to determine its referent(s), but, there is a huge epistemic problem of how we grasp such Platonic concepts. Peacocke's early metaphysics of concept, which offered beginnings of an answer, is put in jeopardy by the new referential turn, and his valiant attempts to pass between the multiple horns of this dilemma seem to face a lot of difficulties.
Keywords: analytical philosophy, conceptualism, predeterminism, apriority, concepts
Published: 07.06.2012; Views: 1048; Downloads: 65
URL Link to full text

10.
Is color-dispositionalism nasty and unecological?
Nenad Miščević, 2007, original scientific article

Abstract: This article is a brief presentation and defense of response-dispositionalist intentionalism against a family of objections. The view claims that for a surface to have an objective stable color is to have a disposition to cause innormal observers a response, namely, intentional phenomenal-color experience. The objections, raised recently by M. Johnston, B. Stroud, and by Byrne and Hilbert, claim that any dispositionalist view is unfair to the naiveperceiverthinker, saddles her with massive error and represents her as maladaptated to her environment. The paper reconstructs the main line of thought in favor of response-intentionalism and argues that it is in fact rather charitable and fair to naive cognizers, and also avoids a cluster of related objections.
Keywords: philosophy, color-dispositionalism, objections
Published: 07.06.2012; Views: 1054; Downloads: 58
URL Link to full text

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica