| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Položaj ločitvenih in izločitvenih upnikov kot stvarnopravnih upravičencev v postopku osebnega stečaja : magistrsko delo
Neža Peternelj, 2019, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je prikazati položaj upnikov in način uveljavljanja njihovih zahtevkov v postopku osebnega stečaja. Kot izhaja že iz naslova magistrskega dela »Položaj ločitvenih in izločitvenih upnikov kot stvarnopravnih upravičencev v postopku osebnega stečaja«, sem se pri pisanju osredotočila na ločitvene in izločitvene upnike, ki jih obravnavamo kot stvarnopravne upravičence. Začetek postopka osebnega stečaja ne vpliva na ločitveno in izločitveno pravico, niti na terjatev, zavarovano z ločitveno pravico. Zakon določa le posebna pravila za njihovo uveljavljanje v stečajnih postopkih. Ločitveni upniki so upniki, ki imajo do stečajnega dolžnika zavarovane terjatve (največkrat gre za zastavno pravico) in so upravičeni do prednostnega poplačila njihovih terjatev iz premoženja, na katerem imajo ločitveno pravico. Ločitveni upniki se v primerjavi z navadnimi upniki poplačajo iz posebne razdelitvene mase. Njihov prednostni položaj je upravičen z dejstvom, da so si že predhodno na določenem premoženju stečajnega dolžnika izposlovali prednostno poplačilno upravičenje. Izločitveni upniki se ne poplačajo iz stečajne mase stečajnega dolžnika, kot to velja za ločitvene upnike. Namen prijave izločitvene pravice v vseh stečajnih postopkih je v tem, da se stečajnega upravitelja obvesti, da določena stvar ne pripada stečajnemu dolžniku in kot taka ne more biti predmet stečajne mase. Pravica izločitvenega upnika tako ni pravica do prednostnega poplačila, kot to velja za ločitvene upnike, temveč lahko izločitveni upnik na podlagi nje zahteva, da se mu izroči določeno premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku. Za postopek osebnega stečaja se uporablja večina določb, ki urejajo postopek stečaja nad pravno osebo. Ker pa stečajni dolžnik po koncu postopka osebnega stečaja, za razliko od stečajnega dolžnika v postopku stečaja nad pravno osebo, obstaja še naprej, vseeno terja posebno ureditev. Posebni del zakona vsebuje nekatere posebne določbe, ki se uporabljajo v postopku osebnega stečaja, hkrati pa uporabo nekaterih določb stečajnega postopka nad pravno osebo izrecno izključuje. V magistrskem delu sem se osredotočila na ta posebna pravila, ki so specifična ravno zaradi omenjene temeljne razlike.
Keywords: stečajni postopek, osebni stečaj, ločitveni upnik, ločitvena pravica, izločitveni upnik, izločitvena pravica, terjatev, stečajna masa, zastavna pravica
Published in DKUM: 09.04.2019; Views: 2510; Downloads: 352
.pdf Full text (700,76 KB)

2.
Izročitev premične stvari v posest z namenom prenosa lastninske pravice
Neža Peternelj, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi z naslovom Izročitev premične stvari v posest z namenom prenosa lastninske pravice, bom predstavila pomen izročitve, ki jo le-ta predstavlja pri prenosu lastninske pravice na premičninskem področju. Izročitev predstavlja zadnje dejanje, ki je potrebno, da lastninska pravica na stvari preide. Na začetku bom najprej predstavila razlike med lastninsko pravico in posestjo ter ju prikazala kot dva instituta, ki zahtevata strogo ločevanje. Lastninsko pravno razmerje bom opredelila kot temeljno stvarnopravno razmerje in prikazala razlike med prenosom lastninske pravice na premičninskem in nepremičninskem področju. Diplomska naloga nadalje povzema vse predpostavke, ki morajo biti izpolnjene, da lastninska pravica sploh lahko preide. Tako so predstavljeni: zavezovalni pravni posel, razpolagalni pravni posel, razpolagalna sposobnost odsvojitelja ter drugi pogoji, ki jih določa zakon. Dotaknila se bom tudi primera pridobitve lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe in predstavila pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da lastninska pravica vseeno preide kljub pomanjkanju ene izmed predpostavk. Poudarek diplomske naloge je na izročitvi. Dejanska izročitev predstavlja pravilo, ki pozna tudi nekaj izjem. V nalogi bo izpostavljeno, da dejanska izročitev v nekaterih primerih ne bi bila praktična in bi predstavljala prevelik formalizem, s čimer bi zavirala potrebo po hitrejšem prometu s premičninami, ki ga narekuje današnja družba. Vsako od izjem bom natančno predstavila, nekatere bom podprla tudi s sodno prakso.
Keywords: lastninska pravica, posest, premična stvar, nepremična stvar, izročitev, pridobitev, prenos, prenosnik, pridobitelj
Published in DKUM: 22.04.2016; Views: 1479; Downloads: 166
.pdf Full text (692,57 KB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica