1. Zastopanost zgodovine (slovenskega) jezika v gimnazijskem učnem načrtu in učbeniškem gradivu za slovenščino : magistrsko deloSergeja Sever, 2024, master's thesis Abstract: Splošni pregled učbeniškega gradiva za slovenščino za gimnazije in srednje strokovne šole nakazuje, da je obravnavi zgodovine jezika, ki je pomembna tudi za dobro razumevanje sodobnega jezikovnega stanja, posvečene malo pozornosti. V magistrskem delu je navedeno preverjeno. Najprej je podan kratek teoretični pregled zgodovine slovenskega jezika, sledita analiza in primerjava učnega načrta za slovenščino za gimnazije ter izbranega učbeniškega gradiva (Na pragu besedila 1–4 in Slovenščina 1–3, Moč jezika), zlasti z vidika zastopanosti in načina obravnave jezikovnozgodovinskih tem. Ugotovljeno je, da aktualni učni načrt za slovenščino za gimnazije in srednje strokovne šole vsebuje večinoma splošno zastavljene procesnorazvojne cilje in vsebinske sklope za jezikovni pouk, ki se navezujejo na zgodovino (slovenskega) jezika, kar učbeniška gradiva hitro dosežejo. Analiza kaže, da oba izbrana kompleta učbeniških gradiv teoretične vsebine zgodovine (slovenskega) jezika podajata v kronološkem zaporedju, da jih predstavljata sistematično in nazorno ter da so te vsebine največkrat obravnavane neposredno (redkeje posredno ob obravnavi slovničnih tem). Gradivo Slovenščina 1–3, Moč jezika je ob tem vsebinsko aktualnejše, bolj približano današnjemu času in digitalizirani družbi, bolj usklajeno z najnovejšimi spoznanji stroke, vključuje podrobnejše ter bolj poglobljene strokovne razlage zgodovine (slovenskega) jezika ter dijake in dijakinje nagovarja tudi z odlomki iz stripov. Izkaže se, da je zgodovina slovenskega jezika v tem gradivu predstavljena premišljeno in s posebnim ozirom na njen pomen v okviru pouka slovenščine.
Keywords: slovenščina, gimnazija, zgodovina jezika, učbenik, delovni zvezek
Published in DKUM: 11.09.2024; Views: 56; Downloads: 10
 Full text (1,54 MB) |
2. Pleteršnikova dediščina : ob stoletnici smrti Maksa Pleteršnika2024, journal Abstract: Urednik Marko Jesenšek je pripravil vrhunsko znanstveno delo s področja slovenskega slovaropisja. V monografiji, ki ima 20 samostojnih poglavij, so predstavljeni najnovejši dosežki na področju eSSKJ-a, Slovarja pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, Sprotnega slovarja slovenskega jezika, Rastočega besednjaka SLA, Slovarja slovenskega taroka, jezikovne terminologije v Pleteršnikovem slovarju in njegove makronske dediščine, analize Pleteršnikove rokopisne zbirke zemljepisnih imen in številnih drugih pomembnih ozko slovaropisnih vprašanj s področja sinhronije in diahronije. Pri pisanju so sodelovali najbolj aktivni slovenski jezikoslovci, ki se na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, na ZRC SAZU, na Univerzi v Ljubljani in Univerzi v Mariboru ukvarjajo s slovenskim slovaropisjem ter življenjem in delom Maksa Pleteršnika.
Znanstvena monografija Pleteršnikova dediščina je nastala ob stoletnici smrti znamenitega slovaropisca Maksa Pleteršnika (* 3. 12. 1840, Pišece, † 13. 9. 1923, Pišece). Gre za inovativno, aktualno in doslej najpopolnejše delo s področja slovaropisja, ki promovira slovensko jezikoslovno znanost in razširja vedenje o slovenski kulturni in jezikoslovni dediščini.
Keywords: Maks Pleteršnik, slovenski jezik, slovaropisje, slovarji, jezikovni viri in tehnologije
Published in DKUM: 04.09.2024; Views: 74; Downloads: 6
Full text (6,39 MB)
This document has many files! More... |
3. Knjižnojezikovna obdobja po ToporišičuNatalija Ulčnik, 2016, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Prispevek se osredinja na periodizacijo razvoja slovenskega knjižnega jezika, predstavljeno v Toporišičevih delih, zlasti v Slovenski slovnici (1984, 2000), kjer najdemo avtorjevo delitev na sedem obdobij knjižnega jezika, od reformacijsko-protireformacijskega (1550-1615) do modernega obdobja (1900-). V prispevku so preverjena merila za ločevanje posameznih obdobij, izhajanje iz predhodnih periodizacijskih poskusov, avtorjev inovativni pristop k problematiki ter uveljavljenost njegove periodizacije v stroki. Toporišičeva delitev je ovrednotena tudi z ozirom na nove raziskovalne vidike ter na drugačna poimenovanja in drugačne časovne zamejitve.
Keywords: slovenščina, zgodovina slovenskega knjižnega jezika, slovenska slovnica
Published in DKUM: 29.07.2024; Views: 69; Downloads: 3
 Link to full text
This document has many files! More... |
4. Učno e-okolje Slovenščina na dlani in prvi uporabniški odziviNatalija Ulčnik, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Leta 2021 je bilo na Univerzi v Mariboru izdelano inovativno spletno učno okolje Slovenščina na dlani, ki je namenjeno obogatitvi jezikovnega pouka slovenščine v zadnjem triletju osnovne šole in v srednjih šolah. Vsebuje zbirko pravopisnih in slovničnih vaj ter nalog s področja frazeologije in besediloslovja, dodane pa so tudi razlage jezikovnih vsebin, slovarski opisi izbranih frazemov in pregovorov ter obsežna zbirka avtentičnih govorjenih in pisnih besedil. V letih 2022 in 2023 se je intenzivno spremljala raba učnega okolja z namenom njegove evalvacije in izvedbe potrebnih prilagoditev z vidika uporabnikom prijazne rabe. V prispevku so na podlagi notranje evalvacije analizirani prvi uporabniški odzivi in predstavljene z njimi povezane ideje o nadgradnji okolja.
Keywords: slovenščina, jezikovna infrastruktura, jezikovni pouk, testiranje e-okolja, evalvacija
Published in DKUM: 26.07.2024; Views: 101; Downloads: 1
Link to file |
5. Konzonantne značilnosti koroškega, štajerskega in panonskega narečnega prostora (na primeru gradiva Zinke Zorko)Natalija Ulčnik, 2023, published scientific conference contribution Abstract: V prispevku so prikazane razvojne značilnosti konzonantov, ki jih je v svojih razpravah za koroški, štajerski in panonski narečni prostor navedla dialektologinja Zinka Zorko. V primerjavi z vokali, ki so doživeli več razvojnih sprememb, je konzonantom praviloma odmerjenega manj prostora, kljub temu pa je v raziskavah Zinke Zorko zajeto bogato jezikoslovno gradivo, ki lahko služi za prikaz in ponazoritev tipičnih konzonantnih značilnosti izbranih narečnih skupin, obenem pa lahko to gradivo predstavlja tudi koristno izhodišče za primerjavo konzonantnih sestavov in iskanje mednarečnih vplivov.
Keywords: dialektologija, fonologija, razvoj konzonantov, narečne premene, koroška narečna skupina, štajerska narečna skupina, panonska narečna skupina
Published in DKUM: 31.05.2024; Views: 173; Downloads: 10
Full text (672,83 KB)
This document has many files! More... |
6. Znotrajjezikovno prevajanje in njegove uresničitve na primeru slovenščineNatalija Ulčnik, 2023, original scientific article Abstract: Članek se osredinja na teoretične in praktične vidike znotrajjezikovnega prevajanja, vezanega na prevod znotraj enega nacionalnega jezika na časovni osi starejši – sodobni jezik. Preverjene so prevajalske strategije, razvidne iz spremnih besed k obstoječim znotrajjezikovnim prevodom starejših slovenskih besedil iz 10. in 16. stoletja ter prepoznane na podlagi primerjalne analize izbranih izhodiščnih besedil (Brižinskih spomenikov, Trubarjevega Abecednika in Cerkvenega reda) ter njihovih prevodov v sodobno knjižno slovenščino.
Keywords: starejša slovenščina, sodobna slovenščina, slovenščina, izhodiščna besedila, ciljna besedila, zunajjezikovni prevodi, prevajalske strategije
Published in DKUM: 17.05.2024; Views: 192; Downloads: 12
Full text (1,18 MB)
This document has many files! More... |
7. Slavistična prepletanja 52024, scientific monograph Abstract: Znanstvena monografija Slavistična prepletanja 5 prinaša trinajst prispevkov, razporejenih v štiri tematske sklope. Monografijo odpira sklop prispevkov, ki slovenski jezik obravnavajo v diahronem, sinhronem in digitalnem kontekstu, medtem ko so primerjalne frazeološke raziskave v fokusu drugega sklopa. Tretji sklop zajema prispevke, namenjene poučevanju in učenju slovenskega jezika kot neprvega jezika, zlasti v južnoslovanskem jezikovnem prostoru. Monografijo zaokroža sklop, ki se dotika poststrukturalističnih pristopov v preučevanju jezika, spola in seksualnosti ter obravnava slovaropisni prikaz besedja, povezanega z LGBTIQ+ osebami.
Keywords: slovanski jeziki, slovanske književnosti, interdisciplinarne raziskave, slovanski jeziki kot drugi in tuji jeziki, slavistika
Published in DKUM: 11.04.2024; Views: 220; Downloads: 20
Full text (13,25 MB)
This document has many files! More... |
8. Jezikovne značilnosti rubrike Kratkočasnik v časopisu Prijatel (1878) : magistrsko deloDaniela Kočar, 2023, master's thesis Abstract: Magistrsko delo z naslovom Jezikovne značilnosti rubrike Kratkočasnik v časopisu Prijatel (1878) raziskuje prvi prekmurski časopis, ki je v Budimpešti izhajal pod uredništvom Imreta Agustiča, in sicer v času, ko se je že izoblikoval enoten slovenski knjižni jezik, obenem pa se je še objavljalo tudi v prekmurščini. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšna je jezikovna podoba rubrike Kratkočasnik, ki vsebuje šale, pogosto zapisane v obliki dvogovorov. V teoretičnem delu so predstavljene splošne značilnosti časopisa Prijatel, urednik, posamezne rubrike, uporabljeni črkopis, jezik in pomen časopisa. V empiričnem delu sem s pomočjo treh ohranjenih številk časopisa Prijatel iz leta 1878 najprej podala vsebinske značilnosti izbrane rubrike in pojasnila humorne učinke, nato pa sem analizirala pravopisne, glasoslovne, oblikoslovne, leksikalne in skladenjske značilnosti v rubriki Kratkočasnik. S tem sem preverila, ali so besedila še zapisana v knjižni prekmurščini. Preverila sem tudi prisotnost uporabljenih leksemov v Slovarju stare knjižne prekmurščine (Novak 2006) in tako ugotavljala kontinuiteto rabe značilno prekmurskega besedja. Na podlagi izvirnika sem ob koncu naredila še diplomatični in kritični prepis besedil ter znotrajjezikovni prevod v sodobno knjižno slovenščino. S tem sem besedila pripravila za morebitne nadaljnje raziskave, s prevodom pa sem omogočila tudi njihovo širše razumevanje.
Keywords: časopis Prijatel, Imre Agustič, rubrika Kratkočasnik, jezikovna analiza, prekmurski jezik, humor, diplomatični prepis, kritični prepis, znotrajjezikovni prevod
Published in DKUM: 14.03.2024; Views: 210; Downloads: 21
Full text (1,92 MB) |
9. Jezikovna analiza rokopisnih priseg Središča ob Dravi iz leta 1840Natalija Ulčnik, 2017, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: V prispevku1 je predstavljena jezikovna podoba dveh rokopisnih prisežnih besedil iz leta 1840, ki sta vezani na vzhodnoslovenski prostor (Središče ob Dravi). Prisegi je na portalu eZISS prvič objavil in predstavil Boris Golec (2011a), ki je v pregledu pravopisnih in jezikovnih značilnosti zapisal, da "besedili čakata na poglobljeno jezikoslovno obravnavo". Jezikoslovna analiza, ki je nastala kot odziv na omenjeno spodbudo, sledi posameznim jezikovnim ravnem in preverja značilne prvine vzhodnoštajerskega oz. širšega panonskega prostora ter podobnosti in razlike v primerjavi z nekaterimi drugimi prisežnimi besedili.
Keywords: slovenščina, slovenska narečja, vzhodnoštajerski jezik, prleščina, uradovalni jezik, prisege, rokopisi, 1840, Središče ob Dravi
Published in DKUM: 26.05.2023; Views: 420; Downloads: 5
Link to full text |
10. Ugledati se v drugem : slovenska književnost v medkulturnem kontekstuSilvija Borovnik, 2022 Abstract: Monografija obsega enajst študij na temo slovenske književnosti v srednjeevropskem večkulturnem in medkulturnem prostoru. Slovenci smo s svojo kulturno in literarno zgodovino del Srednje Evrope, kjer so nas oblikovale različne identitete, zaznamovane tudi z migracijami. Naš položaj je bil zaznamovan z drugostjo in drugačnostjo, obenem pa smo drugost sprejemali tudi sami in se z njo oplajali. Različna slovenska literarna dela pa so izražala stisko in razdvojenost zaradi velikih idejnih, ideoloških in političnih premikov v dvajsetem stoletju.
Monografija sledi spoznanjem novejše literarne vede, da v slovenskem prostoru ne moremo govoriti le o slovenski kulturi, temveč o kulturah na Slovenskem in da moramo v slovenskih literarnih zgodovinah upoštevati dela vseh tistih, ki so pri nas ustvarjali ali še ustvarjajo tudi v drugih jezikih. Obenem pa se dr. S. Borovnik zavzema za to, da je treba upoštevati tudi delo vseh tistih slovenskih pisateljev in pisateljic, ki so se iz Slovenije izselili, ali pa živijo v drugih državah kot pripadniki avtohtone slovenske narodne manjšine. Ta monografija je prispevek k medkulturni literarni zgodovini. V njej avtorica dokazuje, da enojezični in enonacionalni model književnosti ne obstaja in da je bil v preteklosti iz različnih, tudi ideoloških razlogov, umetno narejen.
Keywords: slovenska književnost, medkulturnost, večkulturnost, dvojezičnost, večjezičnost
Published in DKUM: 14.12.2022; Views: 751; Downloads: 121
Full text (3,10 MB)
This document has many files! More... |
