1. A link between species abundance and plant strategies for semi-natural dry grasslandsNataša Pipenbaher, 2024, original scientific article Abstract: Due of the potential of species to determine ecosystem properties, it is important to understand how species abundance influences community assembly. Using vegetation surveys on 35 dry grasslands in north-east Slovenia, we defined dominant (8) and subordinate (61) plant species. They were compared on 14 traits to test for differences in community-weighted mean (CWM) and functional diversity (FD). We found that dominants and subordinates differed strongly in their functional traits. Dominants showed higher leaf dry matter content and a more pronounced stress tolerance strategy and were all clonal with a large proportion of species with rhizomes and a rich bud bank, while other species showed a higher specific leaf area, a longer flowering period and more ruderals. For most traits, FD was higher in subordinates. Our results suggest that dominants drive community structure by limited susceptibility to non-competitive processes. Dominants may have positive effects on subordinates by mitigating environmental stressors. Subordinates are able to assemble together by being dissimilar and use different fine-scale niches that are engineered and homogenised by dominants. Our results show that there are fundamental differences in the relative importance of ecological processes between dominant and subordinate plants in species-rich grasslands, which is also important for their conservational management.
Keywords: species coexistence, biodiversity, community assembly, species dominance, subordinate species, Festuco-Brometea, plant functional traits, community structure
Published in DKUM: 26.02.2025; Views: 0; Downloads: 2
 Full text (2,45 MB)
This document has many files! More... |
2. Vpliv intenzivne paše na spremembe funkcionalne sestave suhih travišč s prevladujočo pokončno stoklaso (Mesobromion)Alenka Ljubič, 2024, master's thesis Abstract: V okviru magistrske naloge smo ugotavljali, kako intenzivna paša vpliva na spremembe floristične in funkcionalne sestave suhih travišč s prevladujočo pokončno stoklaso (Mesobromion). Na izbranih popisnih območjih smo popisali 18 popisnih ploskvic v velikosti 1 m2. Prvo popisno območje se je nahajalo na intenzivnem pašniku, kjer poteka dolgoletna paša drobnice. Drugi del popisa je potekal na ekstenzivnem travniku. Obe območji smo zavarovali z ogrado pred objedanjem in košnjo ter tako dobili popoln seznam rastlinskih vrst. V popise smo vključili tudi podatke, ki smo jih pridobili med popisovanjem terena leta 2019 za potrebe seminarske naloge. Skupno smo na celotnem travišču določili 77 rastlinskih vrst, ki smo jih analizirali in jim določili izbrane morfološko funkcionalne poteze (MFP). V času popisa 18-ih popisnih ploskvic smo določili 57 različnih rastlinskih vrst in njihovo pokrovnost. Za vse najdene vrste smo zbrali podatke o rastni obliki, višini rastlin, CSR strategiji, specifični listni površini (SLA), vsebnosti suhe snovi lista (LDMC) ter začetku, koncu in dolžini cvetenja, listni obstojnosti, listni anatomiji, cehu, toleranci na košnjo, toleranci na pašo in tipu vegetativnega razmnoževanja. Popise izbranih delov travišča smo izvajali dve sezoni v različnih obdobjih. Popise smo začeli meseca maja in jih zaključili konec avgusta. Poleg naštetih MFP smo analizirali tudi vrednosti Ellenbergovih indeksov za svetlobo, temperaturo, vlažnost, reakcijo tal in vsebnost dušika v tleh. Zbrane podatke smo nato statistično obdelali z multivariatnimi analizami. Ugotovili smo pomembne razlike v floristični in funkcionalni sestavi intenzivnega pašnika in ekstenzivnega travnika. Na ekstenzivnem travniku se na splošno pojavlja večje število vrst kakor na intenzivnem pašniku, njihove MFP pa kažejo prilagoditve na okolja z zmerno motnjo in močneje izraženo kompeticijo (npr. več visokoraslih trajnic z olistanim steblom in krajšim obdobjem cvetenja). Na intenzivnem pašniku prevladujejo rastline s prilagoditvami na močnejšo in pogostejšo motnjo: več je enoletnic, nizkorastočih rastlin z listi v rozeti in nizkimi vrednostmi vsebnosti suhe snovi lista (LDMC). Raziskovano travišče je predstavljalo naravovarstveno pomemben, Natura 2000 habitatni tip s kodo 6210*. Raziskave o vplivih spremenjene kmetijske rabe na floristično in funkcionalno sestavo travišč prispevajo k razumevanju procesov v teh ogroženih ekosistemih in s tem tudi k oblikovanju smernic za njihovo ohranjanje.
Keywords: floristična sestava, intenzivna paša, ekstenzivno upravljanje, CSR strategije, biodiverziteta, Ellenbergovi indeksi
Published in DKUM: 26.11.2024; Views: 0; Downloads: 8
Full text (4,95 MB) |
3. The Lyme borreliosis spatial footprint in the 21st century : a key study of SloveniaDaša Donša, Jaša Veno Grujić, Nataša Pipenbaher, Danijel Ivajnšič, 2021, original scientific article Abstract: After mosquitoes, ticks are the most important vectors of infectious diseases. They play an important role in public health. In recent decades, we discovered new tick-borne diseases; additionally, those that are already known are spreading to new areas because of climate change. Slovenia is an endemic region for Lyme borreliosis and one of the countries with the highest incidence of this disease on a global scale. Thus, the spatial pattern of Slovenian Lyme borreliosis prevalence was modelled with 246 indicators and transformed into 24 uncorrelated predictor variables that were applied in geographically weighted regression and regression tree algorithms. The projected potential shifts in Lyme borreliosis foci by 2050 and 2070 were calculated according to the RCP8.5 climate scenario. These results were further applied to developing a Slovenian Lyme borreliosis infection risk map, which could be used as a preventive decision support system.
Keywords: CART, climate change, MGWR, Lyme disease, infection risk, spatial modelling
Published in DKUM: 12.08.2024; Views: 69; Downloads: 11
Full text (6,40 MB)
This document has many files! More... |
4. Benchmarking plant diversity of Palaearctic grasslands and other open habitatsIdoia Biurrun, Remigiusz Pielech, Iwona Dembicz, François Gillet, Łukasz Kozub, Corrado Marcenò, Triin Reitalu, Koenraad Van Meerbeek, Riccardo Guarino, Milan Chytrý, Nataša Pipenbaher, Sonja Škornik, 2021, original scientific article Abstract: Aims: Understanding fine-grain diversity patterns across large spatial extents is fundamental for macroecological research and biodiversity conservation. Using the GrassPlot database, we provide benchmarks of fine-grain richness values of Palaearctic open habitats for vascular plants, bryophytes, lichens and complete vegetation (i.e., the sum of the former three groups).
Location: Palaearctic biogeographic realm.
Methods: We used 126,524 plots of eight standard grain sizes from the GrassPlot database: 0.0001, 0.001, 0.01, 0.1, 1, 10, 100 and 1,000 m2 and calculated the mean richness and standard deviations, as well as maximum, minimum, median, and first and third quartiles for each combination of grain size, taxonomic group, biome, region, vegetation type and phytosociological class.
Results: Patterns of plant diversity in vegetation types and biomes differ across grain sizes and taxonomic groups. Overall, secondary (mostly semi-natural) grasslands and natural grasslands are the richest vegetation type. The open-access file ”GrassPlot Diversity Benchmarks” and the web tool “GrassPlot Diversity Explorer” are now available online (https://edgg.org/databases/GrasslandDiversityExplorer) and provide more insights into species richness patterns in the Palaearctic open habitats.
Conclusions: The GrassPlot Diversity Benchmarks provide high-quality data on species richness in open habitat types across the Palaearctic. These benchmark data can be used in vegetation ecology, macroecology, biodiversity conservation and data quality checking. While the amount of data in the underlying GrassPlot database and their spatial coverage are smaller than in other extensive vegetation-plot databases, species recordings in GrassPlot are on average more complete, making it a valuable complementary data source in macroecology.
Keywords: benchmark, bryophyte, fine-grain biodiversity, grassland, GrassPlot Diversity Explorer, lichen, open habitat, Palaearctic, scale dependence, species–area relationship, vascular plant, vegetation plot
Published in DKUM: 07.08.2024; Views: 88; Downloads: 8
Full text (3,53 MB)
This document has many files! More... |
5. Spremenljivost dolžine rastne sezone in termalnega časa v Mariboru v obdobju 1971-2020Zalika Črepinšek, Tjaša Pogačar, Béla Kobulniczky, Lučka Kajfež-Bogataj, Nataša Pipenbaher, Igor Žiberna, Danijel Ivajnšič, 2022, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Slovenija kljub manjšim mestom ni izjema pri pojavu mestnih toplotnih otokov. Ob višjih temperaturah zraka je v mestih spremenjena tudi vodna bilanca, oboje skupaj pa vpliva na rastne razmere rastlin. Za Maribor smo od leta 1971 do leta 2020 po treh obdobjih in kot celoto analizirali povprečne dnevne temperature zraka, začetek, konec in dolžino rastne sezone ter termalni čas pri različnih temperaturnih pragovih (0, 5 in 10 C). V celotnem obdobju je bila povprečna letna temperatura zraka 10,9 °C, trend naraščanja je statistično značilen (0,46 °C/10 let). Pri temperaturnem pragu 5 °C se je rastna sezona v povprečju začela 8. marca in končala 20. novembra, trajala je 257 dni. Variabilnost med leti je zelo velika (SD = 21 dni), značilen trend dolžine rastne sezone (1,4 dni/10 let) lahko pripišemo tako zgodnejšemu začetku (4 dni) kot poznejšemu koncu (3 dni). Termalni čas je za vse tri temperaturne pragove največji v zadnjem obdobju (1991–2020), za prag 10 °C pa je bilo relativno povečanje največje. Vplive spremenjenih toplotnih razmer na fenološki razvoj moramo upoštevati pri strategijah prilagajanja na podnebne spremembe.
Keywords: rastna sezona, termalni čas, temperatura praga, Maribor, časovne analize
Published in DKUM: 03.06.2024; Views: 163; Downloads: 21
Full text (1,79 MB)
This document has many files! More... |
6. Vpliv urbanih zelenih površin na pojav mestnega toplotnega otokaNataša Pipenbaher, Danijel Ivajnšič, Daša Donša, Jaša Veno Grujić, Sonja Škornik, 2022, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Urbane zelene površine so izpostavljene vzajemnemu vplivu pojava mestnega toplotnega otoka (MTO) in višjim temperaturam zraka zaradi podnebnih sprememb, kar spreminja rastne parametre rastlin, po drugi strani pa lahko delujejo kot blažilec toplotnega stresa zaradi povečanega toka latentne toplote (posledica evapotranspiracije). Da bi ocenili jakost hladilnega učinka zelenih površin v urbanih sistemih (Maribor, Murska Sobota, Ljutomer) smo v devetih zelenih površinah (trije mestni gozdovi in šest mestnih parkov) popisali lesne vrste na 94 popisnih ploskvah. Zbrali smo podatke o številu/gostoti osebkov lesnih vrst, povprečni vrednosti morfološko funkcionalnih potez za vsebnost suhe snovi v listih (CWM_LDMC) in specifično listno površino (CWM_SLA). Izračunali smo intenzivnost hlajenja, obseg hlajenja in stopnjo hlajenja v in izven popisnih ploskev. Mestni gozdovi imajo večji hladilni učinek od mestnih parkov. Sicer pa pravilo večja zelena površina – večji hladilni učinek ne velja povsod. Analiza dejavnikov vpliva hladilnega učinka urbanih zelenih površin je razkrila značilen vpliv: (1) velikosti zelene površine, (2) števila/gostote lesnih vrst in vezanih povprečnih vrednosti morfološko funkcionalnih potez (predvsem CWM_SLA), (3) tipa zelene površine in pokritosti tal neposredne okolice. Dobro umeščene zelene površine lahko razčlenijo sicer homogeno temperaturno polje nad pozidanimi površinami mest, še zlasti ob nastopu vročinskih valov.
Keywords: podnebne spremembe, hladilni učinek, lesne vrste, urbani sistemi, lokalne podnebne cone
Published in DKUM: 03.06.2024; Views: 167; Downloads: 19
Full text (2,45 MB)
This document has many files! More... |
7. Fenologija cvetenja vrst ekstenzivnega travnika (zveza Bromion erecti) na območju Velenjskega hribovja : magistrsko deloAnja Avberšek, 2023, master's thesis Abstract: Na območju Velenjskega hribovja se pojavljajo ekstenzivni vrstno bogati travniki. V magistrski nalogi smo proučevali fenologijo cvetenja vrst na travniku zveze Bromion ercti, habitatni tip s kodo 6210(*) Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia) (*pomembna rastišča kukavičevk). Na izbranem travniku smo naredili 30 terenskih opazovanj na treh trajnih popisnih transektih in popisali 101 rastlinsko vrsto. Za rastlinske vrste smo zbrali podatke o barvi cveta, kot jo vidi človek in kot jo vidijo čebele ter podatke za izbrane Ellenbergove indekse (osvetljenost, temperaturo, vlago tal, pH tal, in založenost tal z dušikom). Za pridobivanje podatkov o lastnostih tal (vrednosti za pH, teksturo tal, konsistenco in vlago v %) smo izvedli analize na 15 mestih in sicer po pet vzorcev na vsakem transektu. Poleg spremljanja fenologije cvetenja, smo beležili tudi opraševalce na travniški površini. Za vse analize smo uporabili programsko opremo Microsoft Office Excel 365. Ugotovili smo, da je bilo največ cvetočih vrst popisanih v obdobju zgodnjega poletja, najmanj pa v obdobju zgodnje pomladi in pozne jeseni. Glede na barve, kot jih vidi človek, so v obdobju zgodnje in prave pomladi prevladovali cvetovi vijolične barve, v obdobju pravega poletja pa cvetovi bele barve. Največ rumenih cvetov je bilo v obdobjih zgodnjega poletja, poznega poletja in zgodnje, prave ter pozne jeseni. Največ vrst je cvetelo pred košnjo. Samo pet vrst je bilo takšnih, ki so zacvetele le po košnji. Ugotovili smo, da so razmere na travniku zmerne, uspevajo vrste gozdnega roba in celo gozdne vrste. Z opazovanjem opraševalcev smo določili 50 taksonov žuželk. Najpogostejši opraševalci so bili iz družine čebel. Z raziskavo smo prispevali novo znanje o vzorcih cvetenja in s tem k boljšemu razumevanju mehanizmov, ki omogočajo biotsko pestrost tega habitatnega tipa.
Keywords: Polnaravna travišča. FFH 6210(*), Natura 2000, sobivanje vrst, opraševalci, ekosistemske storitve
Published in DKUM: 23.10.2023; Views: 525; Downloads: 45
Full text (3,78 MB) |
8. Funkcionalna sestava vegetacije gozdnatih travnikov v krajinskem parku Šturmovci : magistrsko deloAna Šram, 2022, master's thesis Abstract: V okviru magistrske naloge smo proučevali funkcionalno sestavo (=prisotnost različnih funkcionalnih tipov rastlin) vegetacije zeliščnega sloja gozdnatih travnikov v Krajinskem parku Šturmovci s poudarkom na odvisnosti funkcionalne sestave od abiotskih dejavnikov (jakosti svetlobe, temperature in vlage). Zaradi prisotnosti dreves predstavljajo gozdnati travniki heterogen habitat z razlikami v okoljskih dejavnikih, ki je zelo primeren za razlago mehanizmov sobivanja vrst. Popisali in ocenili smo pokrovnost (metoda po Braun-Blanquetu, 1964) za 65 rastlinskih vrst na 36 popisnih ploskvah v velikosti 0,5 m x 0,5 m. Ploskve smo določili znotraj 4 transektov dolžine 12 m in 9 naključno izbranih popisnih ploskev. Transekti so potekali od drevesa hrasta doba (Quercus robur) v smereh sever, jug, vzhod in zahod. Hkrati smo izmerili tudi jakost svetlobe, temperaturo zraka tik nad tlemi in vlago v tleh. Aparature smo postavili vzdolž vsakega izmed štirih transektov na točke 0 m, 6 m in 12 m oddaljenosti od drevesa. Točka na 0 m je bila postavljena v senci, točka na 6 m v polsenci in točka na 12 m na soncu. Popisanim rastlinskim vrstam smo določili prednostni habitat in izbrane morfološko-funkcionalne poteze (MFP): življenjska oblika, življenjski cikel, višina rastline, specifična listna površina-SLA, vsebnost suhe snovi lista-LDMC, CSR strategija, začetek cvetenja, dolžina cvetenja, listna obstojnost in oblika klonalnosti. Podatke smo statistično obdelali s CWM analizo (community-weighted mean value of trait) ter multivariatnimi analizami (principal component analysis-PCA in redudancy analysis-RDA). Ugotovili smo značilne razlike med MFP rastlin v manj in bolj sončnih mikrohabitatih gozdnatega travnika: v senci so prevladovale vrste s kompetitorskimi MFP (višja rast, krajše in kasnejše cvetenje), na soncu pa je bilo prisotnih več vrst s stres toleratorskimi lastnostmi (zgodaj cvetoče vrste, večinoma trajnice z višjimi vrednostmi LDMC). Ugotovili smo tudi značilno povezanost oblik klonalnosti rastlin z osončenostjo ploskev. Rezultati raziskave so potrdili pozitiven vpliv raznolikosti okoljskih dejavnikov (npr. razlike v osvetljenosti) v mikrohabitatih gozdnatih travnikov na pestrost funkcionalnih tipov rastlin. Raziskave kot je naša, lahko pomembno pripomorejo k razumevanju glavnih dejavnikov ohranjanja raznolikosti vrst v teh polnaravnih ekosistemih z visoko naravovarstveno vrednostjo in pri oblikovanju smernic za varovanje teh habitatov.
Keywords: heterogenost habitata na manjšem območju, ekstenzivni travniki, funkcionalna pestrost, morfološko funkcionalne poteze, gozdnati travniki
Published in DKUM: 28.09.2022; Views: 821; Downloads: 126
Full text (3,50 MB) |
9. |
10. The impact of climate change on urban thermal environment dynamicsIgor Žiberna, Nataša Pipenbaher, Daša Donša, Sonja Škornik, Mitja Kaligarič, Lučka Kajfež-Bogataj, Zalika Črepinšek, Jaša Veno Grujić, Danijel Ivajnšič, 2021, original scientific article Abstract: The human population is increasing. The ongoing urbanization process, in conjunction with climate change, is causing larger environmental footprints. Consequently, quality of life in urban systems worldwide is under immense pressure. Here, the seasonal characteristics of Maribor's urban thermal environment were studied from the perspectives of surface urban heat island (SUHI) and urban heat island (UHI) A remote sensing thermal imagery time series and in-situ measurements (stationary and mobile) were combined with select geospatial predictor variables to model this atmospheric phenomenon in its most intensive season (summer). Finally, CMIP6 climate change scenarios and models were considered, to predict future UHI intensity. Results indicate that Maribor's UHI intensity maximum shifted from winter to spring and summer. The implemented generalized additive model (GAM) underestimates UHI intensity in some built-up parts of the study area and overestimates UHI intensity in green vegetated areas. However, by the end of the century, UHI magnitude could increase by more than 60% in the southern industrial part of the city. Such studies are of particular concern, in regards to the increasing frequency of heat waves due to climate change, which further increases the (already present) heat stress in cities across the globe.
Keywords: GAM, CMIP6, UHI, urban heat island, urbanisation, SUHI, summer heat stress
Published in DKUM: 02.09.2022; Views: 794; Downloads: 28
 Link to full text
This document has many files! More... |
