| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
VLOGA CENTRALNE BANKE V ČASU FINANČNE KRIZE
Mojca Zadravec, 2010, final seminar paper

Abstract: Kot vzrok za trenutno finančno krizo se največkrat poudarja pok nepremičninskega balona v ZDA, kar je posledično vodilo k padcu cen nepremičnin. Mnogi govorijo o pohlepu bankirjev, drugi pa o prevelikem povečanje drugorazrednih posojil. Kot pomemben vzrok so tudi izvedeni finančni instrumenti, ki so s tem posledično povezani na globalizacijo. Finančno krizo je prav tako dodatno poglobila ena največjih investicijskih bank Lehman Brothers, ko je razglasila stečajni postopek. Finančna kriza je prizadela vse države. Nekatere države so bile prizadete bolj druge manj odvisno od njihove politike in njihovega proračuna. V evroobmočju so se z največjimi težavami srečevale države pod imenom prašiči (PIGS). Gre za Portugalsko, Italijo, Irsko, Grčijo in Španijo. Tem državam je skupno naraščajoč proračunski primanjkljaj, ki je združen s slabo gospodarsko rastjo. Med njimi je izpostavljena najbolj Grčija, kot njeno naslednico pa mnogi vidijo Španijo. Za reševanje finančne krize v evroobmočju ima pomembno vlogo Evropska centralna banka (ECB). ECB upravlja predvsem likvidnost ter usmerjanje kratkoročne obrestne mere. Za dosego osnovnega cilja, to je stabilnost cen, uporablja različne instrumente denarne politike in sicer z operacijo na odprtem trgu, z odprto ponudbo bankam ter z obveznimi rezervami. Za reševanje globalne finančne krize pa klasični instrumenti niso bili dovolj, zato je morala ECB uvesti nove instrumente, ki jih imenujemo nestandardni ukrepi reševanja finančne krize.
Keywords: svetovna gospodarska kriza, centralna banka, evropska centralna banka, instrumenti monetarne politike, vzroki finančne krize, drugorazredna posojila, nizke obrestne mere, globalizacija, izvedeni finančni instrumenti, neustrezna regulacija
Published in DKUM: 30.11.2010; Views: 3898; Downloads: 0

2.
MESTNA OBČINA MARIBORSKA 1919-1921
Mojca Zadravec, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Maribor je pred prvo svetovno vojno veljal za nemško postojanko, a razplet prve svetovne vojne je karte premešal. Po prevratni dobi je mariborska občina prešla v slovenske roke. Razpust je določila Narodna vlada Slovenije. To je bilo določeno že 18. decembra 1918, dejansko izvedeno pa šele 2. januarja 1919. Na ta dan se je od svoje sedemnajstletne vladavine poslovil nemški župan Schmiderer. Občinske posle v vlogi vladnega komisarja pa je prevzel dr. Vilko Pfeifer. V pomoč pri »županovanju« mu je bil imenovan sosvet. Že ob prevzemu mestne občine so se pojavile številne težave. Največji problem je Mariboru pomenilo pomanjkanje hrane, stanovanj, premoga in elektrike. O novih načrtih in namerah se na glas ni veliko govorilo. A vodilo je bilo eno in edino — Maribor čim hitreje preoblikovati v slovenskem duhu. Očitki, ki so leteli na nezadovoljstvo z vladavino dr. Pfeiferja, so postali del vroče in žgoče politične razprave. Užaljeni dr. Vilko Pfeifer je moral odstopiti z mesta vladnega komisarja. Marca leta 1920 ga je zamenjal dr. Josip Leskovar. V tem času je v mestu že opazna vedno večja politična razdrobljenost. V volilnem letu 1921 mesto vladnega komisarja prevzame še zadnji vladni komisar. To je bil Ivan Poljanec, pod njegovo vladavino se ne dogodi nič pretresljivega. Vse oči so bile namreč že nestrpno uprte v april in v prve občinske volitve. Na teh je zmaga pripadla Viktorju Grčarju. A Maribor ni imel lepe popotnice za prihodnost. Številne pristojnosti, ki jih je mesto nekoč že imelo, so se sedaj prenesle na Okrajno glavarstvo. Vedno glasnejše je postajalo vprašanje razdelitve Slovenije na dve oblasti. V letu 1921 moram izpostaviti še popis prebivalstva, ki nam oriše mesto v slovenskem duhu.
Keywords: Maribor 1919–1921, slovenska občinska uprava, razmerje Slovenci : Nemci, sosvet, vladni komisar, Vilko Pfeifer, Josip Leskovar, Ivan Poljanec, mirovna konferenca v Parizu, občinske volitve 1921, Viktor Grčar, občinski svet, popis prebivalstva 1921, mariborska mestna podjetja, ulična imena v letu 1919, obiski, proslave, žalovanja.
Published in DKUM: 14.10.2010; Views: 3909; Downloads: 668
.pdf Full text (3,50 MB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica