1. Korozijski parametri cirkonija v umetni slini z dodatkom želodčne kisline : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeMartin Borovšak, 2025, undergraduate thesis Abstract: Dentalni implantati so že nekaj časa vse bolj pomemben del moderne dentalne medicine, saj se s splošnim staranjem populacije, tako kot tudi moderno konsumpcijo hrane veča potreba po možnostih za nadomestitev naravnih zob, tako iz funkcionalnega kot tudi iz estetskega vidika. Zobni implantat je sestavljen iz krone, ki predstavlja nadomeščen zob, vijaka, ki krono pritrdi v kost čeljusti in vezivnega materiala, ki krono drži pritrjeno na vijak. V okviru raziskave nas je zanimala funkcija cirkonija kot nadomestnega materiala za izdelavo vijaka zobnega implantata. Specifično, zanimala nas je korozijska odpornost cirkonija v pogojih, katerim bi bil ta vijak izpostavljen v ustni votlini ob prisotnosti želodčnega soka v slini, kar se lahko zgodi ob bruhanju oziroma gastroezofagealnem refluksu.
Vzorce smo testirali z gravimetrično metodo, njihovo površino pa analizirali z elektronskim mikroskopom (SEM). Izpostavili smo jih simulirani slini z dodatkom HCl z vrednostmi pH = 1, 2, 3 ter 4 in jih pasivirali v raztopinah 24, 48, 72 in 96 ur.
Iz zbranih podatkov smo ugotovili, da ima cirkonij, ki tvori tako imenovani lastni oksid (ang. native oxide) dobro lastnost repasiviranja. Najvišjo korozijsko hitrost smo zasledili pri pH = 1 po 72 urah pasiviranja, nakar sledi repasiviranje po 96 urah. Vsi ostali vzorci so najvišjo korozijsko hitrost pridobili po 48 urah izpostavljenosti v mediju in se po tem času vsi repasivirali. Najnižjo korozijsko hitrost opazimo pri pH = 2 po 72 urah pasiviranja. Sklepamo lahko, da je za to razlog puferski sistem, ki je tudi naravno prisoten v slini in očitno izrazito deluje pri pH = 2 ali pa samo termodinamsko obnašanje korozijskega sistema pri teh pogojih.
Keywords: cirkonij, korozija, umetna slina, dentalni implantati, želodčna kislina
Published in DKUM: 28.10.2025; Views: 0; Downloads: 3
 Full text (3,56 MB) |
2. Razvoj magnetno-zeolitnega nanokompozita na osnovi mikrovalovno sintetiziranih magnetnih nanodelcev : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeLucija Lučka Durič, 2025, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je zajeta sinteza MND in magnetno-zeolitnega nanokompozita z mikrovalovno pečico, pri različnih razmerjih med zeolitom 4A in MND. Nadalje je obravnavana karakterizacija dobljenih produktov pri različnih razmerjih med zeolitom 4A in MND, in sicer 1:1, 2:1, 3:1 in 5:1. Karakterizacijo smo izvedli s Fourierjevo transformirano infrardečo spektroskopijo (FTIR), termogravimetrično analizo (TGA), dinamičnim sipanjem svetlobe (DLS), vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM), Brunauer–Emmett–Tellerjevo metodo (BET) in vibracijskim vzorčnim magnetometrom (VSM). Rezultati kažejo, da so magnetno-zeolitni nanokompoziti bili uspešno sintetizirani z mikrovalovno metodo. FTIR in TGA potrjujeta prisotnost obeh komponent, torej zeolita 4A in MND, kjer so pri TGA opazne spremembe povezane z vezano vodo in specifični signali na FTIR spektrih za obe komponenti magnetno-zeolitnega nankompozita. Meritve velikosti delcev potrjujejo njihovo nanometrsko območje in nagnjenost k agregaciji v odvisnosti od časa. Nadalje magnetne meritve kažejo superparamagnetno obnašanje delcev, ki se zmanjšuje z večanjem količine zeolita, ki je nemagneten. Podobno je opazno tudi pri BET, kjer površina in prostornina pri razmerju med zeolitom 4A in MND 1:1 in 5:1 ob povečanem dodatku zeolita upadeta na polovico.
Keywords: zeolit, magnetni nanodelci, magnetno-zeolitni nanokompozit, mikrovalovna metoda in nanoplastika
Published in DKUM: 24.09.2025; Views: 0; Downloads: 28
Full text (2,15 MB) |
3. Synthesis, characterization, and application of magnetic zeolite nanocompositesSabina Vohl, Irena Ban, Janja Stergar, Mojca Slemnik, 2025, review article Abstract: Magnetic zeolite nanocomposites (NCs) have emerged as a promising class of hybrid materials that combine the high surface area, porosity, and ion exchange capacity of zeolites with the magnetic properties of nanoparticles (NPs), particularly iron oxide-based nanomaterials. This review provides a comprehensive overview of the synthesis, characterization, and diverse applications of magnetic zeolite NCs. We begin by introducing the fundamental properties of zeolites and magnetic nanoparticles (MNPs), highlighting their synergistic integration into multifunctional composites. The structural features of various zeolite frameworks and their influence on composite performance are discussed, along with different interaction modes between MNPs and zeolite matrices. The evolution of research on magnetic zeolite NCs is traced chronologically from its early stages in the 1990s to current advancements. Synthesis methods such as co-precipitation, sol–gel, hydrothermal, microwave-assisted, and sonochemical approaches are systematically compared, emphasizing their advantages and limitations. Key characterization techniques—including X-Ray Powder Diffraction (XRD), Fourier Transform Infrared Spectroscopy (FTIR), Scanning and Transmission Electron Microscopy (SEM, TEM), Thermogravimetric Analysis (TGA), Nitrogen Adsorption/Desorption (BET analysis), Vibrating Sample Magnetometry (VSM), Zeta potential analysis, Inductively Coupled Plasma Optical Emission Spectroscopy (ICP-OES), and X-Ray Photoelectron Spectroscopy (XPS)—are described, with attention to the specific insights they provide into the physicochemical, magnetic, and structural properties of the NCs. Finally, the review explores current and potential applications of these materials in environmental and biomedical fields, focusing on adsorption, catalysis, magnetic resonance imaging (MRI), drug delivery, ion exchange, and polymer modification. This article aims to provide a foundation for future research directions and inspire innovative applications of magnetic zeolite NCs.
Keywords: magnetic nanoparticles, zeolites, magnetic zeolite nanocomposites, adsorptive removal of pollutants
Published in DKUM: 27.08.2025; Views: 0; Downloads: 2
Full text (1,64 MB) |
4. Comparative evaluation of corrosion resistance of AISI 316L and Ti6Al4V dental materials under simulated inflammatory conditionsMojca Slemnik, 2025, original scientific article Abstract: Titanium and its alloys, as well as stainless steel, are commonly used materials for implants in the human body due to their excellent biocompatibility, corrosion resistance, and mechanical properties. However, the long-term performance of these materials in the oral cavity can be affected by the complex oral environment, including the ingestion of food, beverages, and oral hygiene products, leading to the presence of various ions, pH fluctuations, and inflammatory processes. In this study, the corrosion properties of two biocompatible materials, Ti6Al4V and AISI 316L stainless steel, are investigated under varying oral inflammatory conditions. Using potentiodynamic polarization, electrochemical impedance spectroscopy (EIS), SEM, and EDS analysis, the corrosion behaviour of both materials was analysed in environments simulating mild and severe inflammation. Results indicate that Ti6Al4V exhibits superior corrosion resistance at low H2O2 concentrations mimicking mild inflammation, with significantly lower corrosion rates compared to AISI 316L. However, at higher H2O2 concentrations, which correspond to severe inflammation, AISI 316L shows better resistance despite its susceptibility to pitting corrosion. Both alloys show reduced passivation after 72 h, with corrosion products accumulating on the surface after 96 h, contributing to repassivation. These results emphasise the need for individualized material selection in dental applications based on a patient’s susceptibility to oral inflammation.
Keywords: corrosion, EIS, inflammatory conditions, titanium, stainless steel, dental materials
Published in DKUM: 19.05.2025; Views: 0; Downloads: 1
Full text (4,10 MB) |
5. |
6. Korozijske lastnosti cirkonija v umetni slini z dodatkom organskih in ortofosforne kisline : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeLaura Kobe Stožinič, 2024, undergraduate thesis Abstract: Zaradi vse pogostejše uporabe cirkonijevih implantatov, je bil namen diplomske naloge raziskati korozijske lastnosti cirkonija v umetni slini z dodatkom organskih in ortofosforne kisline.
Osnovna raztopina, ki je služila kot agresivni medij, je bila umetna slina v prisotnosti najpogostejših kislin, ki jih vnašamo v ustno votlino s hrano in pijačo. Kisline, ki smo jih glede na priporočene dnevne vnose dodajali umetni slini, so bile različne organske: vinska, jabolčna in mlečna ter ortofosforna kislina.
Eksperimentalni del smo izvedli z gravimetrično metodo, pri temperaturi 37 °C, kar je optimalna telesna temperatura človeka in pri atmosferskem tlaku 101,3 kPa, na ta način smo se čim bolj približali pogojem v ustni votlini. Pred samim postopkom gravimetrije smo pripravili raztopino umetne sline s preračunanimi količinami organskih in ortofosforne kisline. Sam postopek gravimetrije je vključeval naslednje korake: vzorce, ki smo jih termostatirali smo predhodno ustrezno pripravili, kar je zajemalo postopke brušenja, poliranja, razmastitve, ultrazvočnega čiščenja in sušenja s komprimiranim zrakom. Tako pripravljene vzorce smo stehtali in termostatirali v raztopinah 24, 48, 72 in 96 h. Po pretečenem času smo korodirane vzorce ponovno ustrezno očistili in stehtali. Na podlagi spremembe mase vzorca pred in po izpostavitvi raztopini smo izračunali korozijsko hitrost. Tako smo ugotovili, katera kislina povzroča največje korodiranje cirkonija oziroma v kateri kislini je cirkonij najbolj odporen in tvori stabilen pasivni film. Z vrstičnim elektronskim mikroskopiranjem smo posneli površine nekaterih vzorcev.
Po 24, 48, 72 in 96 urni pasivaciji, so rezultati pokazali, da na spološno cirkonij tvori najbolj stabilen pasivni film v raztopini umetne sline z dodatkom jabolčne kisline. Najmanj odporen je v raztopini umetne sline z dodatkom mlečne kisline do 48 ur pasivacije, po 48 urah pa korozijske hitrosti cirkonija v raztopini umetne sline z dodatkom mlečne kisline padajo, medtem, ko v raztopini umetne sline z dodatkom vinske kisline naraščajo. Izračunane korozijske hitrosti so v splošnem nizke, kar pomeni, da je cirkonij v kovinski obliki glede korozije primeren material za medicinske vsadke.
Keywords: cirkonij, umetna slina, dentalni implantati, korozija, organske kisline, ortofosforna kislina
Published in DKUM: 10.09.2024; Views: 63; Downloads: 28
Full text (3,16 MB) |
7. Korozijske lastnosti cirkonija v agresivnem mediju in umetni slini s simulacijo vnetnih procesov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeNensy Klačinski, 2024, undergraduate thesis Abstract: Proučevali smo korozijsko hitrost in primerjali odpornosti cirkonija korodiranega v agresivnem mediju in umetni slini s simulacijo vnetnih procesov. Vzorce smo potopili v čisto umetno slino in v raztopine vodikovega peroksida različnih koncentracij. Pripravljenim raztopinam vodikovega peroksida smo dodajali mlečno kislino, da bi dosegli pH vrednost 4,5, ki je enak pH vrednosti plaka v ustni votlini. S tem smo želeli dobiti čim bolj podobno okolje, ki so jim vsakodnevno izpostavljeni naši zobje in ustna votlina. Vzorce smo potopili v pripravljene raztopine pri 37°C in jih pasivirali 24, 48, 72 in 96 ur. Rezultate smo dobili na osnovi gravimetrične metode in vzorcem izračunali korozijsko hitrost.
Izgube mase vzorca cirkonija v umetni slini v raztopinah z različnimi koncentracijami vodikovega peroksida so zelo majhne. Posledično so tudi korozijske hitrosti nizke. Korozijska hitrost po 24 urah pasiviranja je bila relativno visoka. Znižanje korozijske hitrosti smo opazili že po 48 urah pasiviranja. Pri raztopinah H2O2 s 5% in 10% koncentracijo in pH=4,5, predpostavljamo, da se je po 72 urah izpostavljenosti zaščitna plast malenkost porušila, saj se je korozijska hitrost nekoliko zvišala, dokler ni nastopila - t.i. repasivacija, kar prikazuje ponovno znižanje korozijske hitrosti po 96 urah pasiviranja. Izračunane korozijske hitrosti so še vedno relativno majhne in zato je cirkonij z vidika korozije primeren za izdelavo dentalnih implantatov.
Keywords: korozija, cirkonij, umetna slina, vodikov peroksid, pasivni film
Published in DKUM: 05.09.2024; Views: 58; Downloads: 25
Full text (2,72 MB) |
8. |
9. Korozija kovinskih implantatov v umetni slini s simulacijo dodatka želodčne kisline : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeTajda Flis, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo preučevali korozijsko hitrost titanove zlitine TI90Al6V4 in nerjavnega jekla AISI 316L, ki se najpogosteje uporabljata kot implantata v dentalni medicini. Vzorca smo proučevali v čisti umetni slini, ki je služila kot osnovna raztopina. Čisti umetni slini smo nato dodajali še klorovodikovo kislino, ki v želodcu ohranja kisel pH, a lahko hkrati povzroča težave, t.i. zgago. Klorovodikovo kislino smo dodajali, da smo dobili pH vrednosti, ki so segale od pH = 2, ki je najnižja pH vrednost želodčne kisline pa vse do pH vrednosti ustnega plaka. Proučevali smo tudi kako na korozijo vplivata vodikov peroksid in mlečna kislina, ki pa se v telesu tvorita kot produkt, ki ga v primeru vnetja v ustni votlini tvorijo mikroorganizmi. Uporabili smo vodikov peroksid različnih koncentracij in mu dodajali mlečno kislino. Vzorce smo termostatirali pri 37°C in jih potopili v raztopine za 24, 48, 72 in 96 ur kjer so se pasivirali. Uporabljena metoda za določanje rezultatov je bila gravimetrična metoda. Na podlagi rezultatov, ki smo jih dobili z gravimetrično metodo smo izračunali korozijske hitrosti. Rezultati so pokazali, da je titanova zlitina korozijsko odpornejša v umetni slini ob dodatku klorovodikove kisline do pH = 2, medtem ko je v ostalih medijih korozijsko odpornejše nerjavno jeklo. Izračunane korozijske hitrosti so še vedno relativno majhne, zato smo potrdili, da sta tako titanova zlitina kot nerjavno jeklo primerna za uporabo kot dentalna implantata.
Keywords: korozija, titanova zlitina, nerjavno jeklo, umetna slina, pasivni film, gravimetrična metoda
Published in DKUM: 07.09.2023; Views: 391; Downloads: 48
Full text (7,41 MB) |
10. Eksperimenti v splošni in anorganski kemiji : navodilaMojca Slemnik, Irena Ban, Matjaž Kristl, Janja Stergar, 2022, other educational material Abstract: Delo predstavlja zbirko navodlil za praktično izvajanje eksperimentov v splošni in anorganski kemiji. Študenti se srečajo z osnovami eksperimentalnega dela v laboratoriju: spoznavajo laboratorijski inventar, osvojijo osnovne laboratorijske tehnike ter njihovo nadgradnjo v smislu sestavljanja aparatur za kemijske poskuse, računske naloge povežejo z eksperimenti, naučijo se pisanja poročil in se seznanijo z varnostjo v kemijskem laboratoriju.
Keywords: splošna kemija, anorganska kemija, laboratorijski eksperimenti, laboratorijski inventar, laboratorijske tehnike
Published in DKUM: 10.08.2022; Views: 862; Downloads: 122
Full text (3,77 MB)
This document has many files! More... |
