1. Arthroscopic anatomy and pathoanatomy of anterior cruciate ligament ruptures : clinical study with 94 patientsMohsen Hussein, Andrej Čretnik, Dejan Dinevski, Mitja Rupreht, Matjaž Vogrin, 2013, original scientific article Abstract: Purpose: To arthroscopically evaluate the size variability of the Anterior cruciate ligament (ACL) insertion sites and to determine whether there are variations in rupture patterns of the two ACL bundles. Material and Methods: Ninetyfour patients undergoing ACL reconstruction between June 2008 and June 2009 were included in our study. The average age of the patients was 26.7 +/- 8.3 years (range, 1648 years). Only patients with an ACL rupture less than 120 days old were included as unpublished data revealed difficulty in distinguishing between AM and PL bundles in older ACL ruptures.Results: The femoral ACL insertion site length ranged from 11 to 20 mm (15.9 +/- 2.2). On the tibial side, the length of the tibial ACL insertion site ranged from 9 to 20 mm (16.0 +/- 2.1). On the femoral side, the width of the ACL insertion site ranged from 6 to 11 mm (8.3 +/- 1.2). On the tibial side, the width of the entire ACL insertion site ranged from 6 to 12 mm (8.7 +/- 1.1). The most frequent injury pattern was found to be the proximal rupture of both bundles; seen in 74 patients (78.7%). Conclusion: Both hypotheses were confirmed, and this may be clinically relevant in anatomic ACL reconstruction. Keywords: sprednja križna vez (SKV), narastišče, vzorec raztrganine Published in DKUM: 12.04.2024; Views: 143; Downloads: 9
Full text (361,43 KB) This document has many files! More... This document is also a collection of 1 document! |
2. |
3. Correction: subspecialisation in radiology in Europe, a survey of the accreditation council of imagingMitja Rupreht, Paolo Ricci, Helmut Prosch, Miraude Adriaensen, 2023, other component parts Keywords: subspecialisation, radiology, European subspecialty diploma, recognition, harmonisation Published in DKUM: 18.03.2024; Views: 203; Downloads: 11
Full text (580,07 KB) This document has many files! More... |
4. Subspecialisation in radiology in Europe, a survey of the accreditation council of imagingMitja Rupreht, Paolo Ricci, Helmut Prosch, Miraude Adriaensen, 2023, original scientific article Abstract: Background
To provide an overview of existing Subspecialty Exams and Diplomas in Radiology and their endorsement as well as to providing an insight into the status of subspecialisation in radiology in Europe. The European Training Curriculum for Subspecialisation in Radiology mentions thirteen fields of subspecialisation within radiology. The websites of the corresponding subspecialty societies were checked for Subspecialty Exams and Diplomas. In addition, we performed a survey among European radiologists regarding subspecialisation in radiology.
Results
Ten out of 13 European subspecialty societies offer a European subspecialty diploma. At least 7 out of the 10 European subspecialties societies in radiology offering a European subspecialty diploma obtained European Society of Radiology (ESR) endorsement. Two out of 10 obtained European Union of Medical Specialists—Council of European Specialist Medical Assessment endorsement. Survey among European radiologists who were ESR full members in March 2021 demonstrated that almost 20% of respondents indicated that they have no subspecialisation. Another 15% indicated that their area of subspecialisation is not recognised in their country of work. Eighty-four percent of respondents would like their area of subspecialisation in radiology to be officially recognised. According to the respondents, the major benefit of having their subspecialisation in radiology officially recognised is personal interest (45%).
Conclusions
There is a desire for more subspecialty recognition in radiology among European radiologists. Therefore, European subspecialty diplomas in radiology fulfil a need. Furthermore, there is room for further harmonisation and implementation on a European level regarding subspecialty training and recognition in radiology.
Critical relevance statement
As there is a desire for more subspecialty recognition in radiology among European radiologists, European subspecialty diplomas in radiology fulfil a need and there is still room for further harmonisation and implementation on a European level regarding subspecialty training in radiology. Keywords: subspecialisation, radiology, European subspecialty diploma, recognition, harmonisation Published in DKUM: 18.03.2024; Views: 192; Downloads: 9
Full text (2,74 MB) This document has many files! More... This document is also a collection of 1 document! |
5. Primerjava uspešnosti minimalno invazivne unilateralne in bilateralne transfoaminalne fuzije segmentov z magnetnoresonančno preiskavoMilka Kljaić Dujić, 2023, doctoral dissertation Abstract: Uvod:
Degeneracija sosednjega segmenta je postala velika skrb kirurgov kot pozni zaplet pri bolnikih po transforaminalni zatrditveni operaciji ledvene hrbtenice (TLIF) z morebitno potrebo po revizijski operaciji. Segmenti nad operirano zatrjeno hrbtenico imajo večjo gibljivost in so še posebej nagnjeni k degeneraciji diska. Namen naše študije je raziskati degenerativne spremembe diskov dva nivoja nad zatrditvijo segmentov ledvene hrbtenice tako pri obojestranski (BIL TLIF) kot tudi pri enostranski zatrditveni operaciji (UNI TLIF). Poleg tega je naš namen z magnetnoresonančno preiskavo (MR) oceniti spremembe površine nevroforamnov (PN) obojestransko nad operiranim segmentom hrbtenice po UNI TLIF.
Metode:
V retrospektivno študijo ocene diskov je bilo vključenih 117 bolnikov. MR po standardnem protokolu je bila opravljena pri nekaterih do pol leta pred operacijo in pri vseh bolnikih 2,5 leta po operaciji. Za oceno stopnje degeneracije diska je bil uporabljen modificiran 8-stopenjski Pfirrmannov klasifikacijski sistem ter rezultati Mann-Whitneyjevega in Wilcoxonovega statističnega testa. Pri desetih bolnikih po UNI TLIF so bile opravljene MR preiskave 4 mesece do 5 let po posegu. MR preiskave teh bolnikov so bile opravljene v standardnem nevtralnem položaju (NP) in dodatno tudi v aksialni rotaciji (AR). Iz največjih premerov nevroforamnov je bila izračunana njihova površina (PN) ter korelirana glede na stran rotacije in med operiranim nivojem ter nivojem nad njim. Podatki so bili primerjani z analizo variance in t-testom deskriptivne statistike ter mešanim modelom ANOVA.
Rezultati:
Stopnja degeneracije medvretenčnih diskov nad zatrjenim segmentom hrbtenice je pomembno višja pri BIL TLIF (16,74 %) kot pri UNI TLIF (9,28 %). V študiji PN je bilo največje povečanje PN nad zatrjenim segmentom v skupini ipsilateralnih kot tudi kontralateralnih rotacij. Največje povečanje PN je na kontralateralni strani od UNI TLIF (za 73 % več v AR kot v NP). Primerjava PN med obema položajema kaže, da je PN večja pri AR ne glede na nivo in stran.
Zaključek:
Bolniki po UNI TLIF imajo nižjo stopnjo zgodnjih degenerativnih sprememb diskov v primerjavi z bolniki po BIL TLIF. Glede na to je pri starejših po bilateralni TLIF v primerjavi z UNI TLIF potrebna dodatna previdnost pri izbiri ustrezne kirurške tehnike, ko se odločamo za vrsto zatrditve. Nevroforamni nad nivojem zatrditve po UNI TLIF se pri AR odpirajo bolj kot v višini zatrjenih segmentov. MR z AR lahko nudi dodatne informacije o stopnji dinamičnih sprememb foramnov in mobilnosti zgornjega sosednjega segmenta v primerjavi z nativno MR preiskavo. Keywords: degeneracija medvretenčne ploščice, fuzijska kirurgija, slikanje z magnetno resonanco, aksialna rotacija, biomehanika hrbtenice Published in DKUM: 13.09.2023; Views: 413; Downloads: 36
Full text (3,67 MB) |
6. |
7. |
8. Perkutana transluminalna angioplastika nativnih hemodializnih arteriovenskih fistul z balonom, prekritim s paklitakselomJernej Lučev, 2019, doctoral dissertation Abstract: UVOD
Disfunkcija dializnega pristopa je eden najpomembnejših vzrokov obolevnosti in hospitalizacije hemodializnih bolnikov. Najpogosteje je povezana z zožitvijo venskega dela arteriovenske fistule, ki je posledica kombinacije neointimalne hiperplazije in remodeliranja. Neointimalna hiperplazija je posledica poškodbe žilne stene, ki je posledica vsakršne manipulacije žile (dializa, kirurška manipulacija, angioplastika). Poškodbi sledi migracija endotelnih in gladkomišičnih celic, kar na koncu vodi v neointimalno hiperplazijo. Z novimi metodami zdravljenja, kamor spada tudi perkutana transluminalna angioplastika z balonom, prekritim s paklitakselom, skušamo vplivati na te procese in jih zavreti. Namen naše raziskave je bil oceniti učinek perkutane transluminalne angioplastike hemodializnih arteriovenskih fistul z uporabo balonov, prekritih s paklitakselom in predhodno pripravo zožitve arteriovenske fistule z navadnim balonskim katetrom (drug coated balloon percutaneous transluminal angioplasty with plain balloon vessel preparation).
MATERIALI IN METODE
V raziskovalni skupini smo zdravili 31 bolnikov (16 moških, povprečna starost 62,8 +/- 17,2 let) s hemodinamsko pomembno zožitvijo v predelu hemodializne arteriovenske fistule, pri katerih smo izvedli perkutano transluminalno angioplastiko zožitve z navadnim balonskim katetrom. Rezultate smo primerjali s kontrolno skupino (31 bolnikov, 15 moških, povprečna starost 67,0 +/- 8,44 leta), pri katerih je bil poseg opravljen samo z navadnim balonskim katetrom za perkutano transluminalno angioplastiko. Ko smo dosegli angiografski uspeh (< 30 % rezidualne zožitve), smo v raziskovalni skupini uporabili še balone, prekrite s paklitakselom, le za nanos zdravila. Določili smo 6-, 12- in 24-mesečni interval opazovanja. Primerjali smo primarno, primarno asistirano in sekundarno prehodnost tarčne lezije. Statistično značilnost smo določili kot p < 0,05.
REZULTATI
Primerjali smo primarno prehodnost tarčne lezije v obeh skupinah in ugotovili, da je bila prehodnost v raziskovalni skupini glede na kontrolno skupino bistveno daljša po 6 (90,3 % vs. 61,3 %, p = 0,016), 12 (77,4 % vs. 29 %, p = 0.0004) in 24 mesecih (45,2 % vs. 16,1 %, p = 0,026) opazovanja. Kaplan-Meierjeva krivulja preživetja je pokazala tudi pomembno razliko v primarni prehodnosti tarčne lezije med raziskovalno in kontrolno skupino (534,2 vs. 315,7 dni, p = 0,0004). Samo 38,7 % bolnikov v raziskovalni skupini je bilo zdravljenih dvakrat ali več v primerjavi z 80,6 % bolnikov v kontrolni skupini (p = 0,002). V sekundarni in primarni asistirani prehodnosti tarčne lezije nismo opazili statistično pomembnih razlik.
ZAKLJUČEK
Perkutana transluminalna angioplastika z uporabo balonov, prekritih s paklitakselom in pripravo zožitve z navadnim balonskim katetrom v prvih 24 mesecih podaljša primarno prehodnost tarčne lezije − zožitve hemodializne arteriovenske fistule in zmanjša število posegov, potrebnih za ohranjanje sekundarne prehodnosti. Menimo, da je pred uporabo balonov, prekritih s paklitakselom, smiselna priprava zožitve z navadnim balonskim katetrom. Balon, prekrit s paklitakselom, pa se uporabi šele takrat, ko smo z navadnim balonskim katetrom dosegli hemodinamski uspeh. Na ta način se zmanjša izguba paklitaksela pri prehodu balona skozi lezijo, hkrati pa priprava zožitve izboljša kontakt balona, prekritega s paklitakselom z žilno steno, kar vodi k boljši absorpciji zdravila. Keywords: priprava zožitve, hemodializna fistula, paklitaksel, perkutana transluminalna angioplastika, z zdravilom prevlečen balon Published in DKUM: 02.09.2019; Views: 2029; Downloads: 110
Full text (2,49 MB) |
9. Quantitative evaluation of growth plates around the knees of adolescent soccer players by diffusion-weighted magnetic resonance imagingZmago Krajnc, Mitja Rupreht, Matej Drobnič, 2015, original scientific article Abstract: Purpose. To quantitatively evaluate growth plates around the knees in adolescent soccer players utilizing the diffusion-weighted MR imaging (DWI). Methods. The knees and adjacent growth plates of eleven 14-year-old male soccer players were evaluated by MRI before (end of season´s summer break) and after two months of intense soccer training. MRI evaluation was conducted in coronal plane by PD-FSE and DWI. All images were screened for any major pathological changes. Later, central growth plate surface area (CGPSA) was measured and the apparent diffusion coefficient (ADC) values were calculated in two most central coronal slices divided into four regions: distal femur medial (DFM), distal femur lateral (DFL), proximal tibia medial (PTM), and proximal tibia lateral (PTL). Results. No gross pathology was diagnosed on MRI. CGPSA was not significantly reduced: DFM 278 versus 272, DFL 265 versus 261, PTM 193 versus 192, and PTL 214 versus 210. ADC decrease was statistically significant only for PTM: DFM 1.27 versus 1.22, DFL 1.37 versus 1.34, PTM 1.13 versus 1.03 (p=0.003), and PTL 1.28 versus 1.22. Conclusions. DWI measurements indicate increased cellularity in growth plates around knees in footballers most prominent in PTM after intense training. No detectable differences on a standard PD-FSE sequence were observed. Keywords: soccer, adolescent, quantitative magnetic resonance, knee Published in DKUM: 14.06.2017; Views: 1530; Downloads: 392
Full text (1,92 MB) This document has many files! More... |
10. UPORABA DINAMIČNE MAGNETNORESONANČNE PREISKAVE V SLEDENJU VRAŠČANJA REKONSTRUIRANE KOLENSKE SPREDNJE KRIŽNE VEZI PRI INTRAOPERATIVNI APLIKACIJI RASTNIH FAKTORJEVMitja Rupreht, 2011, dissertation Abstract: Ozadje. Raztrganina sprednje križne vezi (Anterior cruciate ligament, ACL) spada med najpogostejše poškodbe kolena. Po rekonstrukciji je zaradi počasnega vraščanja in ligamentizacije presadka rehabilitacija dolgotrajna. Z namenom pospešiti vraščanje potekajo študije različnih modifikacij rekonstrukcije, v zadnjem desetletju najpogosteje z lokalno apliciranim trombocitnim gelom (TG, Platelet rich plasma gel, PRPG) kot nosilcem različnih rastnih faktorjev (RF). Zaradi etičnih in tehničnih razlogov je histološko ugotavljanje učinkov TG pri človeku praktično nemogoče, predvsem pri vraščanju v oba tunela, zato sledenje poteka neinvazivno z uporabo magnetne resonance (MR). Namen. Prvi namen raziskave je bil ugotoviti uporabnost novejših kvantitativnih MR metod, slikanja z difuzijsko obtežitvijo (Diffusion weighted imaging, DWI) in dinamičnega kontrastnega poudarjenega slikanja (Dynamic contrast enhanced imaging, DCEI), v kvantitativni oceni edema in prekrvljenosti v proksimalnem delu tibialnega tunela, ki je predstavljal interesno področje (Region of interest, ROI). Drugi namen raziskave je bil uporabiti obe kvantitativni MR metodi za oceno morebitnih učinkov intraoperativno lokalno apliciranega TG na edem in prekrvljenost v interesnem področju. Metode. Pri petdesetih bolnikih je bila opravljena artroskopska rekonstrukcija ACL. Testna skupina 25 bolnikov je intraoperativno lokalno prejela TG, medtem ko ga kontrolna skupina preostalih 25 bolnikov ni prejela. Pri vsakem bolniku smo opravili MR preiskavo en, dva in pol ter šest mesecev po posegu. Z DWI in DCEI smo pregledovali proksimalni del tibialnega tunela. Pri vsaki DWI preiskavi smo izračunali vrednost navideznega difuzijskega koeficienta (Apparent diffusion coefficient, ADC) kot merila za mobilnost vodnih molekul. Pri ocenjevanju prekrvljenosti smo pri vsaki DCEI preiskavi izračunali dva parametra: a) gradient obarvanja (G) kot merilo za hitrost obarvanja s paramagnetnim kontrastnim sredstvom (KS), in b) faktor obarvanja (F) kot merilo za jakost obarvanja. Rezultati. Povprečne vrednosti ADC kot tudi G in F so v obdobju sledenja v obeh skupinah med posameznimi kontrolnimi preiskavami značilno upadale. Primerjava skupin kaže, da je bila povprečna vrednost ADC v skupini, ki je prejela TG, en mesec po posegu 1,41 (10-3mm2/s) in značilno nižja kot v kontrolni (1,50 (10-3mm2/s)) skupini (p=0,033). Pri drugi in tretji kontroli razliki v povprečnih vrednostih ADC med skupinama nista bili značilni. Povprečna vrednost G je bila v testni skupini po enem (2,07 %/s) ter dveh in pol (1,64 %/s) mesecih značilno višja kot v kontrolni skupini (1,41 %/s po enem ter 1,15 %/s po dveh in pol mesecih, p=0,019 in p=0,008), pri tretji kontroli pa razlika ni bila značilna. Razlike v izračunanih povprečnih vrednostih F med skupinama pri nobeni kontrolni preiskavi niso bile značilne. Zaključek. Značilno nižja vrednost ADC v proksimalnem tibialnem tunelu skupine, ki je prejela TG, en mesec po rekonstrukciji, kaže na zmanjšanje mobilnosti vodnih molekul v tem področju v primerjavi s kontrolno skupino, kar pripisujemo gostejši celični organizaciji. Značilno višja vrednost G v skupini, ki je prejela TG, en ter dva in pol meseca po posegu, kaže na večjo gostoto krvnih žil v pregledanem področju v primerjavi s kontrolno skupino. Oboje dokazuje zgodnja učinka delovanja rastnih RF in drugih bioaktivnih proteinov v TG kot povečanje števila celic in večjo prekrvljenost v tibialnem tunelu, kar je v skladu s histološkimi opisi učinka RF na živalskih modelih. Kolikor vemo, gre za prvo uporabo DWI ter DCEI MR preiskave v področju ACL. Glede na rezultate naše raziskave ju zato predlagamo kot dodatni kvantitativni metodi ocenjevanja prihodnjih, hitro se razvijajočih modifikacij rekonstrukcije ACL. Keywords: rekonstrukcija sprednjega križnega ligamenta, vraščanje, trombocitni gel, magnetna resonanca, difuzijsko obteženo MR slikanje, dinamično kontrastno poudarjeno MR slikanje Published in DKUM: 28.03.2012; Views: 4272; Downloads: 318
Full text (32,58 MB) |