| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
UPORABA TEMELJNE ANALIZE NA DEVIZNEM TRGU
Mitja Perko, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Temeljna analiza predstavlja instrumentarij, s katerim poskušamo razložiti številne premike v gibanju deviznega tečaja skozi daljše obdobje. Takšen instrumentarij lahko uporabimo tudi za ugotavljanje gibanja tečaja v prihodnosti — za napovedovanje. V splošnem je temeljna analiza skupek različnih teorij, ki vsaka po svoje opisujejo, kako se devizni tečaj v nekem trenutku izoblikuje. Za dobro napoved je potrebno uporabiti čim večje število teorij, ki jih vključuje temeljna analiza; le tako se lahko izognemo situaciji, kjer bi ob uporabi samo ene teorije, temeljna analiza podala manj kvalitetne napovedi. Priporočena je tudi uporaba analize pri napovedovanju na dolgi rok, saj zaradi različnih razlogov odnosi med ekonomskimi spremenljivkami in tečajem potrebujejo čas, preden se povezava nedvoumno pokaže. Kot rezultat naše sprotne analize tečaja evro/dolar tekom diplomskega dela lahko zaključimo, da večina teorij, ki so del temeljne analize, kaže na bodočo depreciacijo evra proti ameriškemu dolarju.
Keywords: devizni trg, devizni tečaj, temeljna analiza, fundamentalna analiza, napovedovanje, pariteta kupne moči, mednarodni Fisherjev efekt, določanje deviznega tečaja, monetarni pristop, trgovinski pristop, fiskalna politika, proračun, evro, dolar, jen
Published: 10.03.2021; Views: 147; Downloads: 0
This document has many files! More...

2.
Družbeni donos na izobraževanje in eksternalije človeškega kapitala v Sloveniji
Mitja Perko, 2012, master's thesis/paper

Abstract: V tem magistrskem delu ocenjujemo osebni in eksterni donos na izobraževanje na ravni slovenskih občin za leta 2007–2009. Osebni donos merimo kot učinek števila let formalnega izobraževanja posameznika na njegov bruto dohodek iz dela, eksterni donos pa kot učinek ravni izobrazbe v občini. Kot merilo ravni izobrazbe uporabimo dva kazalca: delež terciarno izobraženih in povprečno število let šolanja v občini. Razpolagamo s panelnimi mikropodatki, v ekonometričnem ocenjevanju pa uporabimo različne cenilke, med katerimi sta pomembnejši cenilki slučajnih in fiksnih učinkov. Ocene osebnega donosa so vedno robustne, vendar eksterni donos, merjen z deležem terciarno izobraženega prebivalstva, izgubi statistično značilnost ob dodajanju kontrolnih spremenljivk, ki naj bi nadzorovale za učinek velikosti občine. Medtem pa eksterni donos v obliki povprečnega števila let šolanja obdrži statistično značilnost pri uporabi cenilke fiksnih učinkov. Kot literatura tudi mi posumimo na morebitno endogenost povprečnega števila let šolanja v občini in izvedemo ocenjevanje z dvostopenjskimi najmanjšimi kvadrati na modelu fiksnih učinkov, pri čemer kot instrumenta uporabimo pretekli delež prebivalstva v občini, star 0–4 in 5–9 let. Koeficient za povprečno število let šolanja posledično izgubi statistično značilnost, s čimer potrdimo sum o endogenosti. Eksternega učinka izobraževanja na ravni občin za Slovenijo ne moremo potrditi.
Keywords: družbeni donos, osebni donos, eksternalije, človeški kapital, Slovenija
Published: 24.05.2012; Views: 1940; Downloads: 277
.pdf Full text (2,04 MB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica