| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
SAMO-ORGANIZACIJA PROCESOV INFORMACIJSKIH STORITEV
Mitja Kopina, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Klasične organizacije in pristopi k poslovanji po sistemu običajne prakse, danes ne zadovoljujejo več potreb vseh deležnikov. Oblike organizacij, vodenih od zgoraj navzdol in uprav zapriseženih maksimiranju dobička, pred vsemi drugimi cilji, tudi v dobi informatizacije, kot jo poznamo danes, ne zmorejo več ponuditi ustrezne mere zadovoljstva in ustvarjati konkurenčnega, inovativnega in trajnostno naravnanega razvoja. Ljudje se povezujemo odkar obstajajmo. Nove usmeritve prinašajo tri potrebne sile za ekonomsko revolucijo: nove trge in njihove nezadovoljene potrebe, nove tehnologije, ki lahko omogočijo dostopne in zadovoljive produkte in storitve in potrebo ljudi po novih oblikah organizacij. Trenutni poizkusi rešitev vse prepogosto ne temeljijo na vključevanju zadovoljevanja dejanskih in smiselnih potreb, ampak predvsem na ustvarjanju navideznih potreb ob sočasnem iskanju rešitev za zadovoljevanje le-teh. Trenutno najpogostejše uporabljana praksa upravljanja organizacij pa v veliki meri tudi prezira prav ključnega deležnika, to je zaposleni in njegove dejanske potrebe. Delovne skupine ali timi so skupina posameznikov z dopolnjujočimi si znanji, predani skupnemu namenu na način, da so za dosego cilja skupno odgovorni. Koncept uporabe timov ni nov, pa vendar se v zadnjem času iščejo in razvijajo novi pristopi na zanimive načine. Organizacije vse bolj vključujejo delovne skupine ali time kot osnovne organizacijske enote, ugotovile so namreč, da so delovne skupine učinkovite, saj vključujejo kombinacijo znanja, veščin in sposobnosti, ki jim omogoča hitro prilagajanje in izvedbo zahtevnih nalog. Zelo pogost pristop v zadnjem času so samo-organizirane delovne skupine (SODS). Ugotovljeno je, da so SODS boljše, učinkovitejše in povečujejo razvojno moč organizacije. Uporaba SODS temeljito spreminja tudi način dela in obliko organizacije v pozitivnem smislu. SODS imajo različne stopnje vendar pa v vsakem primeru spreminjajo tudi paradigmo vodenja, saj vse pogosteje skupine uporabljajo porazdeljeni ali deljeni način vodenja, kjer se vodstvena funkcija porazdeli med člane skupine ali pa se vodje v skupini menjavajo skladno določenim pravilom. Na eni strani samo-organizacija lahko deluje tudi zastrašujoče neorganizirano, zato navidezni neurejenosti in kaosu samo-organiziranosti, na drugi strani potrebno urejenost lahko zagotavljamo z urejenimi poslovnimi procesi. Poslovni procesi so središče današnje in prihodnje konkurenčnosti, organizacije pa se tudi že zavedajo, da je tako učinkovitost, kot kvaliteta storitev pogojena s procesi. Na temeljih procesne organiziranosti in hkratne uporabe načel samo-organiziranja, pa danes že nastajajo tudi povsem nove oblike organizacij, ki jih v tem delu poimenujemo samo-organizirane procesne organizacije ali SOPO. SOPO svoje temelje gradijo na principih samo-organiziranih skupin, vendar jih prilagojene poizkušajo prenesti na celo organizacijo, hkrati pa temelje procesne organiziranosti uporabljajo za razvoj novih, sebi lastnih a hkrati samo-organizaciji prilagojenih temeljnih, organizacijskih in drugih poslovnih procesov. V pričujočem delu smo na raziskavi treh primerov prikazali temelje nastajanja nove oblike SOPO iz različnih obstoječih organizacij, ovire in pomisleke, zadržke in ideje, z omejitvijo na področje IT storitvenih organizacij. V celoti oblikovane SODS, z uporabo prav vseh pričakovanih elementov v celoti sicer nismo odkrili, vendar je bilo v vseh treh primerih možno ugotoviti tako elemente SODS, kot usmeritev, željo in cilj po prehodu. Oblikovali smo tudi model, ki lahko postane temelj prikazovanja stopnje razvoja SODS in usmeritev organizacijam pri prehodu v novo obliko. Dokazali smo tudi, da je v navedenih obravnavanih primerih tovrstna organiziranost predstavljala pomemben dejavnik pri oblikovanju kvalitetnejših IT storitev, hkrati pa so temu načinu dela zaposleni bolj naklonjeni, kot obstoječim poslovnim procesom v raziskovanih organizacijah.
Keywords: samo-organizacija, poslovni procesi, delovne skupine, timi, deljeno vodenje, samo-organizirane procesne organizacije, SOPO, IT storitve, trajnostne organizacije, vodenje od spodaj navzgor, upravljanje znanja
Published: 31.01.2020; Views: 746; Downloads: 71
.pdf Full text (3,61 MB)

2.
3.
MANAGEMENT IT STORITEV S PRIPOROČILI ITIL V TELEKOMUNIKACIJSKEM PODJETJU
Mitja Kopina, 2010, master's thesis/paper

Abstract: Informacije so vedno pomenile pomemben vir prednosti v življenju ljudi. Podjetja pa so pravzaprav organizacije, kjer je pomen informacij za uspešno in učinkovito delo v današnjem času največji. Informacije ne odločajo le o uspešnosti, možnostih nadaljnjega razvoja ampak tudi o njihovem obstoju. Velike zahteve in velika količina informacij ter s tem povezan velik tehnološki napredek povečuje odvisnost poslovanja podjetja od informacijske tehnologije. V storitveni dejavnosti, kamor lahko pripišemo tudi IT, je znanje ključni element kvalitetnih storitev, pa tudi hitrega odločanja. Kako upravljamo s tovrstnim znanjem se pozna na vseh področjih organizacije. Storitvena dejavnost področja IT-ja, se počasi vse bolj usmerja k stranki, zagotavljanju pravih storitev, pravim odjemalcev v pravem času in za pravi denar. S strani uporabnikov pa se povečuje razumevanje IT-ja v ne več le kot »kup naprav in programov«, uporabniki IT dojemajo vse bolj le kot storitev. Za obvladovanje novih pristopov pa je potrebno tudi nekaj novega naučiti in ko to želimo, je verjetno ena najboljših pa tudi najstarejših metod učenje z vzgledom in ko iščemo vzgled, si poiščemo takega, ki to počne najbolje. Na IT področju je najpogosteje uporabljan skupek vzgledov strnjen v zbirko ITIL (Information Technology Infrastructure Library). Zbirka ITIL, je zbrala sklop napak in dobrih praks po načelu »zdrave pameti« in nam tako pomaga pri hitrejšem pridobivanju znanj, brez potrebe, da bi se učili na svojih bolečih napakah. V tem delu smo proučili celotni okvir priporočil dobre storitvene prakse ITIL in možnosti že obstoječih praktičnih primerov uporabe. Ob pregledno ugotovljenih elementih in možnostih uporabe pa smo preverjali možnosti in smiselnost uporabe okvirov v konkretnem primeru telekomunikacijskega podjetja. Praktično prikazani primer, podkrepljen s primeri dobre prakse je dober vzorec, kako lahko dobro prakso, v tem primeru priporočila IT dobre prakse prenesemo v realnost. Izbrani so nekateri ključni procesi, ki so skozi primer uporabe modela in izvedbo v praktičnem primeru podjetja tudi lahko vzorec za primer dobre prakse v podobnih podjetjih. Prikazana uvedba in uporaba priporočil v obravnavanem telekomunikacijskem podjetju se je izkazala za smiselno in logično izbiro, prinaša in doprinese k uspešnemu in učinkovitemu poslovanju, zadovoljstvu strank in zaposlenih in hkrati povečuje tudi poslovno vrednost informacijskih storitev.
Keywords: ITIL, IT, IKT, management storitev, informacijski sistemi, informacijske storitve, dobra praksa, znanje, procesi, IKT, poslovna vrednost IT
Published: 30.06.2010; Views: 3414; Downloads: 683
.pdf Full text (4,88 MB)

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica