| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


81 - 90 / 106
First pagePrevious page234567891011Next pageLast page
81.
82.
83.
84.
85.
VPLIV TOPLOTNE OBDELAVE NA LASTNOSTI HITRO STRJENIH TRAKOV NA OSNOVI ZLITIN Al- Mn
Tilen Marušič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Materiali igrajo pomembno vlogo v načinu našega življenja. S postopki različnih izdelav in obdelav, lahko izboljšamo njihove uporabne lastnosti. V diplomski nalogi bomo raziskali vpliv toplotne obdelave na lastnosti hitro strjenih trakov na osnovi zlitin aluminij - mangan. V prvem delu je predstavljena liteatura s področja aluminijevih zlitin in kvazikristalov, ter podan pregled standardov za merjenje trdote. Drugi del opisuje eksperimentalno delo, katerega smo izvedli, da smo lahko prišli do rezultatov. Sem spadajo merjenje mikrotrdote, metalografska priprava vzorcev, svetlobna in vrstična elektronska mikroskopija in XRD analiza. Rezultati so nam podali pomemben vpogled v pomen toplote obdelave aluminijevih zlitin dobljenih s hitrim strjevanjem in njihovo možnstjo uporabe. S stroškovno analizo in izračunom lastne cene trakov smo dobili oceno stroškov, kateri nastanejo pri proizvodnji teh trakov.
Keywords: hitro strjevanje, litje na vrteče kolo, kvazikristali, toplotna obdelava, svetlobna mikroskopija, vrstična elektronska mikroskopija, analiza stroškov, kalkulacije
Published: 12.01.2012; Views: 2107; Downloads: 205
.pdf Full text (14,11 MB)

86.
ANALIZA ŽENSKEGA PODJETNIŠTVA IN PODJETNIŠKEGA PODPORNEGA OKOLJA V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM
Violeta Novak, 2011, master's thesis/paper

Abstract: Podjetnica oz. podjetnik je osrednja oseba podjetniškega podjema. Veliko ekonomskih teoretikov je poskušalo, ob upoštevanju različnih teorij in pristopov, opredeliti njeno/njegovo vlogo, značilnosti ter družbeni in ekonomski pomen. Začetki preučevanja podjetnika segajo v prvo polovico 18. stoletja, ko je Richard Cantillon v »Eseju o naravi trgovine« ločil podjetnike od managerjev in jim s tem dodelil različno vlogo v ekonomskem življenju in strokovni literaturi. Kljub različnim opredelitvam podjetnika, ki so jih podali številni teoretiki, v ekonomski literaturi ni zaslediti enotne opredelitve, ki bi na edinstven način povezala vsa akumulirana spoznanja s tega področja. Prav tako v ekonomski literaturi ni podane enotne teorije o podjetništvu. Zgodovina ekonomske misli pomni kar nekaj poskusov postavitve teorije o podjetništvu, ki so vodili v oblikovanje različnih modelov in teorij. V okviru magistrske naloge podrobneje predstavljam stališče eklektične teorije podjetništva, ki so jo razvili Verheul, Wennekers, Audretsch in Thurik (2002). Po mojem mnenju je omenjena teorija najprimernejša glede na razlago in obseg podjetništva, ki ga obravnavam v magistrski nalogi. Spremembe v globalnem okolju, ki smo jim bili priča v drugi polovici 20. stoletja, so imele za posledico prestrukturiranje trga dela, globalne ekonomije in nacionalnih ekonomij. To je »proizvedlo« nove trende, ki so se pojavili tudi na področju podjetniškega sektorja. Vse večje vključevanje žensk v podjetništvo je sprožilo interes raziskovalcev za preučevanje fenomena ženskega podjetništva. Ekonomski teoretiki si še vedno niso enotni glede potrebe po obstoju posebne teorije o ženskem podjetništvu. Zato njihova spoznanja o tem področju temeljijo na različnih vejah družbene znanosti. Žensko podjetništvo je področje, ki ima velik potencial za rast in razvoj nacionalne ekonomije. S tega vidika ga je potrebno obravnavati na ustrezen, spodbujajoč način in ustvariti vse potrebne pogoje za kakovostno eksploatacijo; od politično-pravnih in ekonomskih do socio-kulturnih in tehnično-tehnoloških. Tudi podjetniška politika mora biti zasnovana na podjetnicam spodbujajoč način, njen glavni cilj pa bi moral biti povečanje podjetniške aktivnosti žensk. Bistvenega pomena je, da je podjetniška politika zasnovana v skladu s stopnjo razvitosti gospodarstva, njeni ukrepi pa morajo temeljiti na realnih zmožnostih nacionalne ekonomije. V večjem obsegu so se tako kot moški tudi ženske v Sloveniji začele ukvarjati s podjetniško aktivnostjo po osamosvojitvi od Jugoslavije. Tradicionalni pogled na družbo, slabši položaj žensk na družbenem in ekonomskem področju, problem težjega dostopa do potrebnih virov, pomanjkanje samozavesti, znanja in veščin ter odsotnost podpornih mehanizmov, ki bi upoštevali specifične potrebe podjetnic, so le nekateri izmed razlogov značilno manjšega deleža podjetnic od deleža podjetnikov v podjetniški populaciji. Tudi na Hrvaškem so se ženske začele v večjem obsegu vključevati v podjetništvo po razpadu Jugoslavije, ko so, tako kot v Sloveniji, bili ustvarjeni vsi potrebni pravni in tržni pogoji za podjetništvo, tudi žensko. Tudi v hrvaški podjetniški strukturi močno prevladujejo podjetniki. Na osnovi preučevanih podatkov ugotavljamo, da se razlogi, zakaj je temu tako, ne razlikujejo od razlogov manjše udeleženosti podjetnic v podjetniški strukturi Slovenije. Za razliko od Slovenije, kjer se podjetnice odločajo za vstop v podjetništvo predvsem na podlagi prepoznavanja dobre poslovne priložnosti, na Hrvaškem še vedno obstaja razmeroma podoben delež podjetništva zaradi priložnosti in podjetništva zaradi nujnosti. Temeljni motivi, ki vplivajo na odločitev za podjetništvo, se ne razlikujejo med Slovenkami in Hrvaticami. Oboje se za podjetništvo odločajo predvsem zaradi večje neodvisnosti pri delu in povečanja osebnega dohodka. Prav tako ne obstajajo statistično značilne razlike glede temeljnih motivov podjetnic in podjetnikov v Sloveniji
Keywords: podjetnica/podjetnik, podjetništvo, žensko podjetništvo, podjetniško podporno okolje, podjetniška politika, Slovenija, Hrvaška
Published: 02.11.2011; Views: 3071; Downloads: 443
.pdf Full text (1,99 MB)

87.
EKOLOŠKI IN EKONOMSKI VIDIKI IZRABE LESNE BIOMASE Z UPLINJANJEM ZA SOPROIZVODNJO TOPLOTE IN ELEKTRIČNE ENERGIJE
Marko Plut, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava tematiko izkoriščanja lesen biomase za soproizvodnjo električne energije in toplote z uplinjanjem. Izdelan je osnovni pregled nekaterih postrojenj in uplinjalnih reaktorjev. Na podlagi sistema slovenskega informacijskega sistema za lesno biomaso je narejena analiza potencialov lesne biomase, iz katere je bilo izbrano naselje, kjer naj bi postrojenje obratovalo. Proizvodni modul je v ponudbi podjetja EcoVent d.o.o., ki je podalo tudi vse tehnične podatke ter okvirne cene postroja. Na podlagi meteoroloških letopisov (Novo mesto) je izdelan urejen urni diagram toplotne moči, iz katerega je bilo ocenjeno letno število obratovalnih ur naprave in dimenzioniranje postrojenja. Ekonomski preračun je pokazal, da naprava obratuje s pozitivnim poslovnim rezultatom.
Keywords: uplinjanje lesne biomase, uplinjalni reaktorji s stabilno plastjo in z lebdečo plastjo, sistem WISDOM, soproizvodnji sistem Turbec, daljinsko ogrevanje, urejen urni diagram toplote, ekonomika kogeneracijske naprave.
Published: 21.10.2011; Views: 2527; Downloads: 481
.pdf Full text (3,43 MB)

88.
STRATEGIJA IN TAKTIKA UVAJANJA PROGRAMA PODJETNIŠTVA V OSNOVNE ŠOLE
Zlatko Erlih, 2011, master's thesis

Abstract: Na zemeljski obli bo kmalu 7 milijard prebivalcev, ki dnevno potrebujejo vedno več materialnih in duhovnih dobrin, da bi lahko pokrili svoje vedno spreminjajoče se potrebe. Te se z njihovo pripravljenostjo za nakup spreminjajo v povpraševanje in so gonilo razvijanja novih proizvodov in novih storitev. Človek se je skozi svoj razvoj navadil, da ob danih išče tudi vedno nove dobrine, če mu standard to seveda dopušča. Zato snovalci novih idej in posledično novih marketinških produktov prinašajo vedno nove odgovore, kako s čim manjšo rabo sicer vedno bolj omejenih naravnih resursov zadovoljiti vedno večje povpraševanje in si pri tem zagotoviti čim večjo korist, skrbeti za trajnostni razvoj, hkrati pa prispevati k zadovoljstvu odjemalcev. Gre za večno marketinško vprašanje, ki je osrednje v podjetjih, njihovemu izzivu pa so v smislu gospodarnega ravnanja s sredstvi izpostavljena tudi gospodinjstva in različne družbene skupnosti. V vseh navedenih okoljih se posledično tem razmišljanjem pojavlja potreba po ljudeh, ki znajo biti podjetni in ustvarjalni, torej tudi po podjetnikih. Nekdo je rekel, da gre pri podjetnikih za ljudi, ki vidijo in v nadaljevanju izkoristijo priložnosti tam, kjer jih drugi ne vidijo. Večna dilema je, ali se podjetnik rodi, ali lahko to postane z izobraževanjem, učenjem in prakso. Kljub temu, da je nekaj zagotovo vezano na naše gene, je danes predvsem jasno, da se da marsičesa, kar sodi v splet kompleksne lastnosti imenovane podjetnost, tudi naučiti in s prakso pridobiti. Posledično temu je torej možno z različnimi oblikami podjetniškega izobraževanja in usposabljanja prispevati k večjemu in hitrejšemu razvoju podjetništva v vseh družbah, ne glede na stanje njihove trenutne razvitosti. Programi podjetniškega izobraževanja prebivalstva in znotraj tega tudi osnovnošolcev, ki jih moramo deklarirati za marketinške produkte, imajo v najbolj razvitih državah sveta tradicijo, ki sega v začetek 20. stoletja. Kljub temu se potreba po razvoju tovrstnih oblik izobraževalnih storitev, recimo v EU, bolj odločno pojavlja šele v zadnjem desetletju, nekateri narodi pa se s to vsebino uspešno ukvarjajo že dlje. V Sloveniji je kmalu po osamosvojitvi nastal program imenovan Podjetniški krožek za osnovnošolce. Šlo je za prvo dokaj organizirano in celovito obliko fakultativnega podjetniškega izobraževanja in usposabljanja te ciljne skupine v zadnjih razredih osnovne šole. Hkrati je šlo za marketinški produkt - storitev, ki je bila v strateško in taktično trženjskem smislu relativno dobro definirana. V raziskavi, ki jo prikazujemo v tem magistrskem delu, smo nedvoumno ugotovili, da je bil program, ki se je zaradi nedorečenega financiranja prenehal izvajati, primerljiv in konkurenčen tujim dobrim praksam. Še več, program je bil za ciljno skupino osnovnošolcev bistveno širše zastavljen, kot to velja za slednje. Jasno se je tudi izkazalo, da je EU v zadnjem desetletju zagnala mnoge politične iniciative, da bi v državah članicah spodbudila nastajanje, uvajanje in izvajanje programov podjetniškega izobraževanja od vrtca pa do konca študija. Kljub temu so programi v EU in po svetu zelo različni, a hkrati v svojem namenu izjemno podobni. Na globalnem trgu se je zelo uveljavil predvsem ameriški program Junior Achievement – Young Enterprise, ki je prisoten na vseh kontinentih. Izkazalo se je tudi, da v najnovejšem času predvsem Američani zopet veliko stavijo na podjetniško izobraževanje in usposabljanje prebivalstva, zato so se začele z razvojem novih programov in usposabljanjem učiteljev, močno ukvarjati tudi najprestižnejše ameriške Univerze. Marketinški pogled na program Podjetniški krožek za osnovnošolce nam pravi, da so ga med udeleženci v času njegovega izvajanja zelo dobro sprejeli. Dobro mnenje pa so o njem ponovno izrazili vsi tisti nekdanji učenci, ki so ga po nekaj letih ponovno ocenili v pisni anketi. Prav tako so se o programu pozitivno izrazili nekdanji mentorji v najnovejših anketah. Končno smo ugotovili, da je p
Keywords: podjetništvo, podjetniško izobraževanje, podjetniško izobraževanje za mlade, strategija in taktika podjetniškega izobraževanja mladih
Published: 13.10.2011; Views: 2212; Downloads: 200
.pdf Full text (3,91 MB)

89.
RAZLIKE MED PODJETNICAMI IN PODJETNIKI V SLOVENSKI BISTRICI
Katarina Lazić, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Število podjetij pod vodstvom žensk se povečuje, kljub temu je to še vedno manjše kot število moških podjetij. Pospeševanje prisotnosti žensk v podjetništvu krepi gospodarstvo, prinaša inovacije v poslovnem svetu ter novosti na ekonomskem, političnem in družbenem področju. Med podjetnicami in podjetniki obstajajo razlike na različnih področjih in pri različnih dejavnikih. Te razlike so očitne na področjih podpornih sistemov, virov sredstev, problemov in ovir, glede motivacije, poklicnih izkušenj, izobrazbe, osebnostnih značilnostih, značilnosti podjetij. Stereotipne predstave o vlogi žensk, da je njihova primarna skrb dom in družina, se počasi spreminjajo in ženske izbirajo podjetništvo kot obliko kariere. Mnoge med njimi so uspešne in svoj uspeh večinoma pripisujejo osebnim kvalitetam, kot so samodisciplina, vztrajnost in trdo delo. Ženske potrebujejo drugačne spodbude za vstop v podjetništvo kot moški. Ukrepi, ki bi izboljšali položaj žensk v podjetništvu, bi morali biti naravnani na boljšo promocijo ženskega podjetništva, ustanavljanje programov in mrež, ki bi omogočale povezovanje podjetnic in izenačevanje možnosti med moškimi in ženskami v podjetništvu.
Keywords: podjetništvo // žensko podjetništvo // podjetnik // podjetnica // razlike // stereotipi // enakost spola // problemi // spodbude // Slovenska Bistrica // kariera in družina // podporne skupine // izobrazba // izkušnje // motivacija // podjetniški cilji // dejavnost podjetja // osebnostne značilnosti //
Published: 09.05.2011; Views: 3038; Downloads: 164
.pdf Full text (1,52 MB)

90.
PRIMERJAVA PODPORNEGA OKOLJA ZA PODJETNIŠTVO V SLOVENIJI IN V AVSTRIJI
Damjana Krivec, 2010, final seminar paper

Abstract: V delu diplomskega seminarja »Primerjava podpornega okolja za podjetništvo v Sloveniji in v Avstriji« smo primerjali podporno okolje obeh držav. Pri tem smo si zastavili 2 hipotezi: 1. Avstrija in Slovenija imata razvito podporno okolje za podjetništvo. 2. Podporno okolje za podjetništvo je v Avstriji bolj razvito kot v Sloveniji. Delo diplomskega seminarja smo razdelili na 6 poglavij. V drugem poglavju v teoretičnih izhodiščih predstavimo splošno definicijo podjetnika, podjetništva, mikro, malih in srednje velikih podjetij ter samega podpornega okolja za podjetništvo. V tretjem poglavju smo opisali podporno okolje za podjetništvo v okviru Evropske unije, saj sta tako Slovenija kot tudi Avstrija članici Evropske unije in politike na tem področju na naravni evropske unije vplivajo tudi na samo podporno okolje za podjetništvo v omenjenih državah. V nadaljevanju smo se osredotočili na podporno okolje za podjetništvo v Sloveniji, kjer smo opisali pravne podlage, ki določajo podporno okolje za podjetništvo v državi in institucije, ki jih podporno okolje za podjetništvo v Sloveniji vključuje. Poglavju o podpornem okolju za Slovenijo sledi poglavje o podpornem okolju za podjetništvo v Avstriji, kjer smo prav tako opisali pravne podlage, ki določajo podporno podjetniško okolje v državi, in institucije, ki jih podporno okolje za podjetništvo v Avstriji vključuje. V predzadnjem poglavju smo s pomočjo izbranih kazalnikov iz relevantnih virov primerjali podporno okolje za podjetništvo v Sloveniji in v Avstriji. Ugotovili smo, da imata tako Slovenija kot Avstrija razvito podporno okolje za podjetništvo. Vendar rezultati niso jasno pokazali, katera država ima bolje razvito podporno okolje za podjetništvo. V sklepnem poglavju smo povzeli ugotovitve ter potrdili prvo hipotezo, ki pravi, da imata tako Avstrija kot Slovenija razvito podporno okolje za podjetništvo. Druge hipoteze, ki pravi, da je podporno okolje za podjetništvo v Avstriji bolj razvito kot v Sloveniji, nismo ne potrdili in ne ovrgli, saj rezultati ne kažejo jasno na eno ali drugo državo. Zaključili pa smo, da Slovenija izkazuje boljše rezultate pri splošnih podjetniških kazalnikih, za Avstrijo pa zaostaja predvsem na področju upravnih predpisov ter na področju finančnega okolja.
Keywords: Avstrija, MSP, podjetnik, podjetništvo, podporno okolje, Slovenija
Published: 22.12.2010; Views: 2859; Downloads: 349
.pdf Full text (698,47 KB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica