| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


31 - 40 / 106
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
31.
Slovenska podjetja in značilnosti start-up ekosistema
Dijana Močnik, Matej Rus, 2016, scientific monograph

Abstract: V monografiji smo najprej analizirali vse gospodarske družbe in samostojne podjetnike v Sloveniji za leto 2014, nato pa smo za leto 2012 primerjali ključne podatke za podjetja EU-28 in Slovenije v nefinančnem sektorju gospodarstva (to so dejavnosti industrije, trgovine in storitev). V Sloveniji je bilo leta 2014 63.590 gospodarskih družb (skoraj 4 % več kot leto prej) in 67.500 samostojnih podjetnikov (3 % manj kot leto prej), to je skupaj 131.090 podjetij, ki so zaposlovala več kot 526.000 ljudi. Več kot četrtina podjetij v nefinančnem sektorju EU-28 je bila leta 2012 aktivna v dejavnosti trgovine; vzdrževanja in popravil motornih vozil. Ta dejavnost je tudi zagotavljala delo največ ljudem, skoraj četrtini vseh zaposlenih. Da bi bolje spoznali slovenska start-up podjetja in start-up ekosistem ter ključne izzive za izboljšave, smo s pomočjo primarnih podatkov v raziskavo vključenih 156 start-up podjetij s povprečno starostjo 2,1 leta analizirali značilnosti slovenskih start-up podjetij in start-up ekosistema.
Keywords: podjetniška demografija, EU-28 nefinančni sektor gospodarstva, primerjalna analiza, start-up podjetja, star-up ekosistem
Published: 18.01.2017; Views: 1318; Downloads: 149
URL Link to full text
This document has many files! More...

32.
Spregledan podjetniški potencial mladih
Miroslav Rebernik, Polona Tominc, Katja Crnogaj, Karin Širec, Barbara Bradač Hojnik, Matej Rus, 2014, scientific monograph

Abstract: Globalni podjetniški monitor (GEM) za leto 2013 izpostavlja znatno nižji delež mladih ustaljenih podjetnikov v starosti od 25 do 34 let. Teh je v Sloveniji le dobrih 7 %, medtem ko se v preostalih proučevanih skupinah držav ta delež giblje med 11 in 17 %. Takšno zaskrbljujoče stanje je povezano z nizko stopnjo zgodnje podjetniške aktivnosti mladih in njihove težke zaposljivosti, ki izhaja iz visoke stopnje brezposelnosti mladih v Sloveniji. Kot kaže, mladi premalo zaznavajo poslovne priložnosti in so tudi manj uspešni pri spreminjanju teh priložnosti v trajnejše oblike ustaljene podjetniške aktivnosti. Vladne politike bi zato svoje programe morale nujno usmeriti k tej starostni populaciji, v kateri je z različnimi programi in aktivnostmi zagotovo mogoče največ prispevati k zaznavanju podjetniške kariere kot zaželene izbire poklicne poti. Seveda pa je treba mlade s programi izobraževanja najprej usposobiti za prepoznavanje poslovnih priložnosti ter jim pomagati razviti znanja in veščine, potrebne za njihovo udejanjanje.
Keywords: podjetništvo, Globalni podjetniški monitor, podjetniška aktivnost mladih, podjetniška kariera, vladne politike
Published: 18.01.2017; Views: 1108; Downloads: 57
.pdf Full text (3,39 MB)
This document has many files! More...

33.
Pomanjkanje vitalnosti slovenskega podjetništva
Miroslav Rebernik, Polona Tominc, Katja Crnogaj, Karin Širec, Barbara Bradač Hojnik, Matej Rus, 2015, scientific monograph

Abstract: Krizna obdobja še bolj kot običajno zahtevajo trezen razmislek o tem, kako ravnati, da bi se čim učinkoviteje izkoristili obstoječi viri ter zadovoljile potrebe, česar brez vitalnega podjetništva ni možno uresničiti. Harmonizirane podatkovne baze, ki jih zagotavlja GEM, omogočajo, da bolje razumemo umestitev slovenskega podjetništva v globalno sliko. Vitalnosti podjetništva zato ne moremo spoznati tako, da bi prešteli podjetja in podjetnike, ampak da spoznamo podjetniško okolje, temeljne značilnosti podjetniške aktivnosti, njihove motivacije in ambicije. Prav s tem pa se ukvarja Globalni podjetniški monitor, največja svetovna raziskava na področju podjetništva, ki že šestnajsto leto zapored podaja temeljit vpogled v svet podjetništva in s proučevanjem medsebojne odvisnosti med podjetništvom in ekonomskim razvojem kaže stanje v posameznih državah in obenem nakazuje načine, s katerimi je mogoče pospeševati razvoj podjetništva in hkrati z njim tudi razvoj gospodarske blaginje. Precej pozornosti posvečamo tudi podjetniškemu ekosistemu, saj ta pomembno pospešuje (ali zavira) podjetniške procese in aktivnost.
Keywords: podjetništvo, Globalni podjetniški monitor, podjetniško okolje, podjetniška aktivnosti, podjetniški ekosistem
Published: 18.01.2017; Views: 967; Downloads: 75
URL Link to full text
This document has many files! More...

34.
Slovenski podjetniški observatorij 2000
Miroslav Rebernik, Dijana Močnik, Matej Rus, 2001, final research report

Abstract: Pomen malih in srednjih podjetij je zelo velik in teh podjetij je v evropskem in svetovnem merilu vse več, v njih pa je tudi zaposlenih vse več ljudi. Nobenega dvoma tudi ni, da bo pomen malih in srednjih podjetij še nadalje naraščal, ne nazadnje tudi zaradi tega, ker se z digitalizacijo poslovanja bistveno spreminjajo meje podjetja, razvoj tehnologije, globalizacija poslovanja in splošno zniževanje transakcijskih stroškov pa pripomorejo k temu, da so tudi mala in srednja podjetja vse bolj konkurenčna večjim. Skladno z naraščanjem pomena malih in srednjih podjetij pa seveda narašča tudi potreba po rednem spremljanju njihovega razvoja in po primerjavi med državami. Slovenski podjetniški observatorij je prva tovrstna publikacija v Sloveniji, ki se v celoti posvetila proučevanju tega fenomena. V prvem delu podajamo analizo slovenskih podjetij za leto 1999 po regijah, dejavnostih in velikostnih razredih. V drugem delu primerjamo slovensko gospodarstvo z evropskim gospodarstvom, v tretjem delu pa smo razgrnili nekatere pomembnejše izide terenske raziskave, ki smo jo opravili med slovenskimi podjetji. Publikacija je dvojezična (slovenščina in angleščina).
Keywords: Slovenija, podjetništvo, podjetje, poslovni rezultati, zadolženost, podatki, informacije, statistični podatki, ocenjevanje, mala podjetja, srednja podjetja, zaposlenost, dodana vrednost, dobiček, reševanje problemov, birokracija, uporaba računalnika, Internet, inovacijska dejavnost, primerjave, mednarodne primerjave, Evropa, Evropska unija, Slovenski podjetniški observatorij, poslovna analiza, ovire za poslovanje
Published: 18.01.2017; Views: 647; Downloads: 100
.pdf Full text (1,93 MB)
This document has many files! More...

35.
Slovenski podjetniški observatorij 2002, 1. del
Miroslav Rebernik, Dijana Močnik, Matej Rus, 2002, final research report

Abstract: V monografiji Slovenski podjetniški observatorij 2002 je podan pregled stanja slovenskega podjetništva v letu 2000 ter njegova primerjava z Evropo-19. Raziskovanje je pokazalo, da smo po številu podjetij in deležu zaposlenih v posameznem velikostnem razredu sicer precej primerljivi, da pa je ekonomska moč slovenskega podjetništva precej šibka. Povprečna dodana vrednost na zaposlenega v EU - 19 je znašala znaša 80.000 evrov, v Sloveniji pa le 19.000 evrov. Primerjava med ustvarjenimi povprečnimi prihodki in dodano vrednostjo kaže tudi na izrazito odhodkovno potratnost slovenskega podjetništva. Medtem ko je razmerje med povprečnimi prihodki na podjetje v Sloveniji in v EU-19 1 : 2,75, je pri dodani vrednosti na zaposlenega to razmerje že 1 : 4,21. Ta razlika je največja pri srednje velikih podjetjih, ki dosegajo samo 17 % dodane vrednosti, kot jo ustvarijo srednje velika evropska podjetja (18.000 evrov proti 105.000 evrov).
Keywords: podjetništvo, podjetniška demografija, EU-19, primerjalna analiza, mala in srednje velika podjetja
Published: 18.01.2017; Views: 594; Downloads: 81
.pdf Full text (1,15 MB)
This document has many files! More...

36.
Slovenski podjetniški observatorij 2002, 2. del
Miroslav Rebernik, Jožica Knez-Riedl, Dijana Močnik, Karin Širec, Matej Rus, Tadej Krošlin, Polona Tominc, 2002, final research report

Abstract: Slovenski podjetniški observatorij se neposredno navezuje na Observatory of European SMEs, ki je bil vzpostavljen leta 1993 v okviru Directorate-General XXIII, ker so članice EU-19 spoznale potrebo po usklajenem in enotnem pristopu k raziskovanju malih in srednje velikih podjetij. Poročilo se dela vsako leto in sicer v okrilju European Network for SME Research, ki ga tvorijo neodvisni raziskovalni inštituti s področja podjetništva v članicah. Temeljni cilj evropskega observatorija je izslediti in zbrati podatke in informacije, ki so »skrite« v posameznih državah ter jih dati na voljo ostalim članicam. Slovenski podjetniški observatorij sledi enaki metodologiji. Ob standardnem pregledu stanja slovenskega podjetništva v preteklem letu smo pod drobnogled postavili problematiko davčnih spodbud, administrativnih obremenitev malih in srednje velikih podjetij na področju zaposlovanja ter njihovo družbeno odgovornost. Za te teme smo izvedli terensko raziskavo, v kateri smo analizirali odgovore 1.153 podjetij, ki smo jih pridobili s pomočjo 8.176 odposlanih anket.
Keywords: podjetniška demografija, davčne spodbude, administrativne obremenitve, zaposlovanje, družbena odgovornost
Published: 18.01.2017; Views: 894; Downloads: 58
.pdf Full text (4,45 MB)
This document has many files! More...

37.
Slovenian Entrepreneurship Observatory 2002
Miroslav Rebernik, Dijana Močnik, Jožica Knez-Riedl, Karin Širec, Matej Rus, Polona Tominc, Tadej Krošlin, final research report

Abstract: Observatory provides an overview and analysis of the current situation in small and medium-sized enterprises in 2001. The situation in Slovenia was compared to that of SMEs in the European Union. In doing this, data gathered in the Observatory of European SMEs has been used, together with its basic methodology, which consists of three areas: standard topics included in the report every year, special in-depth studies chosen each year, and various other topics that may vary through time or represent a supplement to the existing relevant topics. The publication provides a standard review of Slovenian entrepreneurship in 2001 and a detailed description of tax incentives, administrative burdens for small and medium-sized enterprises in the area of recruitment and social responsibility of SMEs. The survey that was carried out was based on 1,153 analyzed responses, which were acquired by sending out 8,176 questionnaires. Study show that Slovenian small and medium-sized enterprises are more often involved in responsible social activities than European one, but also that almost half of small enterprises do not invest in research and development. Our research has also shown high administrative burdens faced by SMEs.
Keywords: Entrepreneurship, Business demography, Comparative analysis, Small and Medium-sized enterprises, Social responsibility, Administrative burdens
Published: 18.01.2017; Views: 778; Downloads: 130
URL Link to file
This document has many files! More...

38.
PRIMERJAVA START-UP EKOSISTEMOV MED SLOVENIJO IN IZRAELOM
Barbra Gorenšek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Tehnološka revolucija, ki smo ji priča v zadnjih nekaj letih, nas je pripeljala v informacijsko dobo. Dnevno smo priča nastajanju novih inovativnih rešitev, zato so v tej družbi znanja postale inovacije naš vsakdanjik. Pri tem imajo posebno vlogo start-up podjetja, saj so najprimernejša oblika za komercializacijo teh inovacij. Te začasne organizacije, ki razvijajo inovativne izdelke, so ustvarjene z namenom čim hitrejše rasti na globalnih trgih. Ker pa start-up podjetja delujejo v negotovih okoliščinah in je zato njihova umrljivost izjemno visoka, je za nastanek in rast teh podjetij ključen primerno razvit start-up ekosistem. Ta ustvarja optimalne pogoje za nastajanje in hitro rast start-up podjetij. Za boljše razumevanje delovanja start-up ekosistemov smo se poglobili v njegovo sestavo oziroma deležnike in njihovo vlogo. Posebej obravnavamo slovenski in izraelski start-up ekosistem ter ju primerjamo. Ugotovimo, da je Slovenija sicer na dobri poti, saj se start-up podjetništvo uspešno razvija. Vendar je v primerjavi z Izraelom slovenski start-up ekosistem še vedno premalo razvit in kaže pomanjkljivosti na področju finančnega in človeškega kapitala ter podjetniške kulture. Pri tem še ugotavljamo, da ima pri razvoju izraelskega ekosistema ključno vlogo vlada, ki sistematično spodbuja vse njegove elemente.
Keywords: start-up podjetje, inovacije, start-up ekosistem, podjetniška kultura, podjetniško izobraževanje, visokotehnološka podjetja
Published: 07.09.2016; Views: 731; Downloads: 102
.pdf Full text (1,68 MB)

39.
Analiza prisotnosti stebrov in elementov start-up ekosistema v Sloveniji in razlogi za odhod start-up podjetnikov iz Slovenije v tuje pospeševalnike
Tanja Kožuh, 2016, master's thesis

Abstract: 21. stoletje označuje družba znanja, v kateri znanje predstavlja osnovni vir za razvoj novih idej, izdelkov, storitev in procesov z visoko dodano vrednostjo in sposobnostjo konkuriranja na globalnem trgu. V družbi znanja igrajo pomembno vlogo visoko izobraženi in ustvarjalni posamezniki, ki imajo edinstveno znanje, kompetence, izkušnje in povezave ter so dovolj podjetni in ambiciozni, da svoje ideje razvijejo v inovacije in nove podjeme z globalnim tržnim potencialom. Zanje smo v literaturi zasledili različna imena kot na primer novi mednarodni podjemi, od zagona globalni podjemi, visokotehnološka start-up podjetja, globalna start-up podjetja itd. Odločili smo se, da bomo v magistrski nalogi uporabili ime start-up podjetje. Start-up podjetje smo opredelili kot novonastalo podjetje, običajno mlajše od 3 let, ki izkorišča znanje za ustvarjanje novih inovativnih izdelkov ali storitev v pogojih izjemne negotovosti ter je od samega začetka usmerjeno na globalni trg. Globalno okolje, v katerem delujejo start-up podjetja, je izjemno negotovo in dinamično, stopnja preživetja start-up podjetij pa nizka. V splošnem velja, da naj bi devet od desetih start-up podjetij v prvih letih delovanja propadlo. Ker se za start-up podjetja v splošnem predpostavlja, da bodo v prihodnosti hitreje rasla kot ostala novoustanovljena podjetja ter da bodo ustvarila neproporcionalno več novih zaposlitev kot obstoječa podjetja, jim pripisujemo pomembno vlogo pri rasti gospodarstva. Prav zaradi njihove pomembne vloge so se v svetu pojavili novi načini podpore nastajanju in razvoju start-up podjetij, med katerimi je tudi start-up ekosistem. V Sloveniji imamo vzpostavljene temelje za razvoj nacionalnega start-up ekosistema, ki v zadnjih nekaj letih doživlja hiter in dinamičen razvoj. Podatki kažejo, da število start-up podjetij v Sloveniji narašča, raste pa tudi vrednost kapitalskih vložkov vanje. S ponudbo mednarodno primerljivih programov se krepi tudi inovativno in podporno okolje, kjer vodilno vlogo prevzemajo predvsem tehnološki parki, univerzitetni inkubatorji in podjetniški pospeševalniki, ki v okviru svojih programov povezujejo zasebne in javne vire financiranja, mentorstvo, strokovno podporo, podjetja in raziskovalne institucije ter zagotavljajo fleksibilne prostorske pogoje in infrastrukturo. Kljub temu pa ugotavljamo, da start-up podjetniki iz Slovenije odhajajo v start-up ekosisteme v tujino, zato smo se odločili, da start-up ekosistem v Sloveniji proučimo iz vidika celovitosti in sposobnosti zagotavljanja vseh pogojev, ki so potrebni za podporo start-up podjetjem.
Keywords: start-up podjetništvo, start-up podjetje, start-up ekosistem, podjetniški ekosistem, družba znanja, spill-over teorija podjetništva, Triple/Quadruple/Quintuple Helix, tehnološki park, univerzitetni inkubator, podjetniški pospeševalnik
Published: 07.07.2016; Views: 938; Downloads: 213
.pdf Full text (6,61 MB)

40.
Zasnova fleksibilnega robotskega sistema z uporabo metode vitkega podjetništva
Borut Želodec, 2016, master's thesis

Abstract: Pri ugotavljanju potreb aranžerskih in oblikovalskih podjetij sta v tej magistrski nalogi opisana poslovni model in tehnološka rešitev. Poslovni model je grajen po metodi vitkega podjetništva in zajema devet sektorjev, ki se morajo med seboj skladati, da lahko poslovni model logično deluje. Poslovni model navaja rešitev potreb oblikovalskih in aranžerskih podjetij v obliki robotske celice z možnostjo rezkanja. Po pridobitvi kupca v okviru projekta 350 let rudarstva v Mežici je v magistrski nalogi opisan celoten postopek izdelave lesenih cokel, ki jih je kupec naročil. Konec zajema obrazložitev vseh problemov med izdelavo cokel, stroške in ceno izdelave ter možnosti izboljšav in priprave k izvajanju takšne izdelave.
Keywords: Robotika, vitko podjetništvo, poslovni model, robotska celica, KUKA, cokle, rezkanje, graviranje
Published: 29.02.2016; Views: 842; Downloads: 125
.pdf Full text (3,17 MB)

Search done in 0.34 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica