1. Pridelek in kakovost koruze (Zea mays L.), pridelane po predhodno posejanem prezimnem dosevku : magistrsko deloMaja Munda, 2025, master's thesis Abstract: V poljskih poskusih, izvedenih na šestih kmetijah po Sloveniji, smo preučevali vpliv prezimnih dosevkov (inkarnatka (Trifollium incarnatum L.) in mnogocvetna ljuljka (Lolium multiflorum Lam. ssp. Italicum Schniz in Kell.)) na pridelek ter kakovost koruze (Zea mays L.). Prezimni dosevki so bili posejani v dveh rokih (konec avgusta in sredina septembra), nato pomulčeni ter zaorani pred setvijo koruze. Koruza je bila gnojena s polnim (215 kg N ha-1) ali polovičnim odmerkom (107 kg N ha -1) dušika, odvisno od predhodno posejanih dosevkov. Rezultati so pokazali, da je bil najvišji skupni pridelek (cela rastlina in zrnje) dosežen pri koruzi, sejani po inkarnatki, z uporabo polovičnega odmerka dušika. Tudi izmerjeni parametri kakovosti koruze, izraženi s količino surovih beljakovin, surovega pepela, dušika, kalija in fosforja so bili v tem obravnavanju najvišji. Vsebnost dušika, kot najpomembnejšega parametra kakovosti, je bila v tem primeru primerljiva ali celo višja kot pri polnem odmerku dušika iz mineralnih gnojil uporabljenem po mnogocvetni ljuljki. Rezultati potrjujejo, da lahko z inkarnatko kot s prezimnim dosevkom zmanjšamo gnojenje koruze z dušikom iz mineralnih gnojil za polovico, ne da bi pri tem zmanjšali njen pridelek in kakovost.
Keywords: koruza, pridelek, kakovost, prezimni dosevek, dušik
Published in DKUM: 03.06.2025; Views: 0; Downloads: 11
 Full text (1,41 MB) |
2. Pridelek in kakovost rastlin za prezimno ozelenitev tal : magistrsko deloUroš Kotnik, 2025, master's thesis Abstract: Med avgustom 2022 in aprilom 2023 je bil v eksaktnih poljskih poskusih izvedenih na šestih KG v petih SR Slovenije proučevan vpliv roka setve (1. rok – avgust; 2. rok – september) prezimnih dosevkov: mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.) in inkarnatke (Trifolium incarnatum L.) na pridelek SS in parametre kakovosti pridelka (vsebnost N, P, K, SB, SM, SP, SVL, NDF, ADF in NEL). Rezultati so pokazali, da so bili pri mnogocvetni ljuljki in inkarnatki, posejanih v 1. roku, pred prezimitvijo doseženi višji pridelki SS kot pri kasnejši setvi. Kljub temu je kasnejša setev (2. rok) omogočila boljšo regeneracijo rastlin spomladi. Statistične razlike v kakovosti pridelka so bile ugotovljene med obema rastlinskima vrstama, vendar rok setve ni imel značilnega vpliva na njune parametre kakovosti. Inkarnatka se je izkazala kot hranilno bogatejša rastlina (z višjo vsebnostjo SB in mineralov), medtem ko je mnogocvetna ljuljka ohranila nekoliko višjo NEL, kar potrjuje njuno primernost za pridelavo kakovostne krme ne glede na rok setve. Z raziskavo je bilo potrjeno, da zgodnejša setev omogoča višje pridelke pred prezimitvijo, kasnejša pa izboljša odpornost rastlin na zimske razmere. Prezimni dosevki pomembno prispevajo k izboljšanju kakovosti tal, zmanjševanju izgub hranil in spodbujanju trajnostnih kmetijskih praks ter pridelavi kakovostne krme.
Keywords: prezimni dosevki, mnogocvetna ljuljka, inkarnatka, ozelenitev tal, trajnostno kmetijstvo
Published in DKUM: 01.04.2025; Views: 0; Downloads: 22
Full text (923,47 KB) |
3. Razlike v biodiverziteti vinograda za ekološko in KOPOP pridelavo : diplomsko deloŽiga Pinterič, 2022, undergraduate thesis Abstract: Kmetijstvo daje vse večji poudarek naravi prijaznem kmetovanju tudi v vinogradniški panogi. Z novimi prepovedmi in dodatnim omejevanjem uporabe fitofarmacevtskih sredstev se vse več kmetijskih gospodarstev odloča za ekološko kmetovanje. Namen diplomske naloge je bil popisati delež rastlin v medvrstnem pasu vinograda in ovrednotiti razlike v biodiverziteti za ekološki in KOPOP vinograd s pomočjo Shannonovega indeksa rastlinske pestrosti in CSR trikotnika po Grimu. V KOPOP pridelavi smo ugotovili povečanje deleža metuljnic, medtem ko je bil delež zeli nižji v primerjavi z ekološkim. Popisali smo 49 različnih vrst, med katerimi so se nekatere pojavljale samo v ekološkem ali samo v KOPOP načinu pridelave. Vrstna pestrost je bila večja pri KOPOP načinu pridelave, vendar smo večji Shannonov indeks določili v ekološkem načinu pridelave. Nadalje smo v ekološki pridelavi popisali signifikantni višji delež vrst rdeča bilnica (Festuca rubra), plazeči petoprstnik (Potentilla reptans) in njivski osat (Cirsium arvense), medtem ko je bil delež navadnega rmana (Achillea millefolium) nižji v primerjavi s KOPOP. Na podlagi vrednotenja CSR strategij smo dokazali, da se v KOPOP pridelavi pojavlja večji delež ruderalnih in stres tolerantnih vrst. Zaključimo lahko, da je biodiverziteta travne ruše v ekološkem vinogradu večja in bolj uravnotežena, saj kaže večjo tolerantnost na stres in prilagojenost na antropogene motnje.
Keywords: biodiverziteta, oskrba tal, trajna ozelenitev, Shannonov indeks, CSR strategije
Published in DKUM: 27.09.2022; Views: 738; Downloads: 67
Full text (3,02 MB) |
4. Vpliv silirnih dodatkov na obstojnost in kakovost koruzne silaže : diplomsko deloMaja Motaln, 2022, undergraduate thesis Abstract: Na kmetiji Vivod smo septembra 2020 izvedli poskus s siliranjem koruze. V diplomskem delu smo primerjalno proučili vpliv različnih silirnih dodatkov (Schaumann Bonsilage SPEED M, Animalis SiloSolve FC, Biomin) na obstojnost in kakovost koruzne silaže. Kakovostne parametre smo ovrednotili spomladi leta 2021 s pomočjo organoleptične ocene po DLG ključu (vonj, barva, struktura, plesnivost, suho snov (SS) in neto energijo za laktacijo (NEL)) ter s kemijskimi analizami (aerobna stabilnost, vsebnost SS, škroba (ŠK), surovih beljakovin (SB), surovih vlaknin (SV), surovih maščob (SM), NDF, ADF, NEL …), izvedenimi v laboratoriju LKS – Landwirtschaftliche Kommunikations und Servicegesellschaft mbH (Niederwiesa, Nemčija). Na osnovi rezultatov ugotavljamo, da je bila aerobna stabilnost pri vseh silažah (z in brez silirnega dodatka) enaka (5 dni) ter da so med silažami po vsebnosti SB, SV in SP manjša odstopanja. Po oceni organoleptičnih lastnosti koruzne silaže so vrednosti vseh proučevanih parametrov statistično primerljive. Razen za vonj, barvo in NEL, kjer ugotavljamo statistično značilne razlike.
Keywords: koruzna silaža, silirni dodatki, kakovost, obstojnost
Published in DKUM: 21.09.2022; Views: 652; Downloads: 85
Full text (1,75 MB) |
5. Izboljšane tehnologije pridelave in konzerviranja z beljakovinami bogate krme - metuljnice in njihove mešanice za prilagajanje podnebnim spremembamBranko Kramberger, Tomaž Žnidaršič, Boštjan Kristan, Miran Podvršnik, Drago Babnik, 2022 Abstract: Pridelava in konzerviranje krme v obdobjih, ko ni pomanjkanja vode za rast rastlin in pridelava proti suši odpornih rastlin sta ključna elementa prilagajanja živinoreje klimatskim spremembam. V Eip- Agri projektu 'Izboljšane tehnologije pridelave in konzerviranja z beljakovinami bogate krme - metuljnice in njihove mešanice za prilagajanje podnebnim spremembam' smo primerjali pridelavo in konzerviranje metuljnic v čisti setvi ter mešanice metuljnic in trav (oboje brez gnojenja z dušikom) s pridelavo z dušikom gnojenih trav v čisti setvi. Rezultati kažejo, da je uporaba metuljnic v čisti setvi in mešanic metuljnic s travami primerna za pridelavo in konzerviranje s proteini bogate krme. Pridelava mešanic z visokim deležem metuljnic je zanesljivejša. Te mešanice dajejo primerljive pridelke z metuljnicami v čisti setvi in silaže visoke kakovosti.
Keywords: deteljno-travne mešanice, metuljnice, pridelava krme, podnebne spremembe, silaža
Published in DKUM: 19.01.2022; Views: 919; Downloads: 166
Full text (51,95 MB)
This document has many files! More... |
6. Priraščanje travne ruše na naravnem in sejanem travnikuNastja Gačnikar, 2021, undergraduate thesis Abstract: Na naravnem in sejanem travniku v okolici Šentjurja smo v letu 2020 izvedli poskus, kjer smo primerjalno proučili, kako in koliko prirašča travna ruša med rastno dobo. Z vzorčenjem smo začeli po opravljeni prvi spomladanski košnji. Vzorce zelinja smo jemali tedensko do naslednje košnje celotnega travnika in po njej, in sicer vso rastno dobo. V poskusu smo na obeh travnikih ovrednotili pridelek suhe snovi (t SS/ha) in prirast travne ruše (kg SS/ha/dan). Na osnovi rezultatov ugotavljamo, da smo na naravnem travniku pridelali statistično večji pridelek (11,28 t SS/ha) kot na sejanem travniku (9,56 t SS/ha). Prav tako je med vsemi zaporednimi košnjami statistično najvišji pridelek SS dosežen na naravnem travniku (3,33 t SS/ha), najmanjši pa na sejanem travniku (2,80 t SS/ha), obakrat ob drugi košnji. Povprečni dnevni prirast naravne (79,32 kg SS/ha/dan) in sejane (76,56 kg SS/ha/dan) travne ruše sta statistično primerljiva. Travna ruša je statistično značilno najbolje priraščala na sejanem travniku ob prvi košnji (92,31 kg SS/ha/dan). Statistično najnižji dnevni prirast travne ruše (54,63 kg SS/ha/dan) pa tudi lahko pripišemo sejanemu travniku v času četrte košnje. Travna ruša naravnega travnika je spomladi priraščala manj intenzivno (73,14 kg SS/ha/dan) od sejane travne ruše, vendar pa je bilo njeno priraščanje po vsakem odkosu bolj ali manj enakomerno skozi vso rastno sezono.
Keywords: travna ruša, priraščanje, naravni travniki, sejani travniki
Published in DKUM: 30.08.2021; Views: 983; Downloads: 129
Full text (881,14 KB) |
7. Gospodarjenje na travinju za ogljik in učinkovita raba dušika iz gnojevkeBranko Kramberger, Miran Podvršnik, 2021 Abstract: Povečane koncentracije toplogrednih plinov v atmosferi vodijo v segrevanje planeta. Z gospodarjenjem na travinju lahko vplivamo na vezavo ogljika v organsko snov travniških tal in s tem zmanjšujemo koncentracije toplogrednega CO2 v ozračju. Po uvodnih poglavjih so v znanstveni monografiji analizirani vplivi gnojenja, kjer je poseben poudarek na učinkoviti rabi N iz gnojevke. Opisani so sodobni načini obnove travinja in za pridelovanje krme najpomembnejše rastline, ki tvorijo rušo. Delo zaključujejo načini rabe ruše, ki omogočajo ohranjanje ali povečevanje organskega ogljika v travniških tleh.
Keywords: gospodarjenje na travinju, gnojenje, ogljikov dioksid, organski ogljik, tla, travinje
Published in DKUM: 29.07.2021; Views: 1294; Downloads: 190
Full text (145,96 MB)
This document has many files! More... |
8. Pridelek krme s travinja v klimatsko manj ugodnih letihUroš Kotnik, 2021, undergraduate thesis Abstract: Na trajnem travniškem poskusu smo izvedli raziskavo o vplivu pogostnosti rabe travne ruše (2-kosna; 4-kosna in 4-kosna – pri kateri vsako drugo leto pustimo prvi odkos v polno cvetenje) in klimatskih dejavnikov v posameznem letu (2003, 2014 in 2020), ki vplivajo na količino pridelka suhe snovi. Poskus je bil zasnovan leta 1995 na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede. Zasnovan je bil v obliki naključnega bloka v štirih ponovitvah. Na osnovi rezultatov ugotavljamo, da pogostost rabe statistično značilno vpliva na količino pridelka suhe snovi travne ruše. Največji pridelek (8,85 t SS/ha) smo dosegli s 4-kosno rabo, kjer vsako drugo leto pustimo prvi odkos v polno cvetenje. Pridelka 2-kosne in 4-kosne rabe (8,28 in 7,87 t SS/ha) pa sta statistično primerljiva. Pridelki se statistično značilno razlikujejo tudi po posameznih primerjanih letih. Statistično najvišji pridelek (11,92 t SS/ha) smo dosegli v letu 2014 (mokro leto), sledi leto 2020 (normalno leto; 8,71 t SS/ha), medtem ko je najmanjši pridelek (4,37 t SS/ha) zabeležen v suhem letu (2003).
Keywords: travinje, klimatske razmere, pogostost košnje, pridelek
Published in DKUM: 19.07.2021; Views: 1477; Downloads: 137
Full text (1,87 MB) |
9. Primernost rži (Secale cereale L.) in njenih mešanic za prezimno ozelenitev talMateja Tušak, 2021, undergraduate thesis Abstract: Na poskusnem polju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede smo leta 2012 posejali rž, mnogocvetno ljuljko, Landsberško mešanico, mešanici rži in ozimne grašice ter rži in krmnega graha. Cilj diplomskega dela je bil primerjati pridelke rži in njenih mešanic s pridelki mnogocvetne ljuljke in Landsberške mešanice ter ugotoviti, ali so rž in njene mešanice primerne rastline za prezimno ozelenitev tal. Meritve (višina rastlin, razvojni stadij, pridelke suhe snovi) smo opravili v dveh terminih (25. 4. in 9. 5. 2013). Največji pridelek suhe snovi je dosegla mešanica rži z grašico (2480 kg/ha) ob drugem vrednotenju, ko so bile rastline v povprečju visoke 60,8 cm. Najmanj suhe snovi pa smo pridelali z Landsberško mešanico. Ves čas trajanja poskusa sta najvišji in statistično primerljiv pridelek suhe snovi dosegali mešanici rži z grašico in krmnim grahom. Iz tega lahko sklepamo, da je rž v mešanicah z metuljnicami primeren dosevek za prezimno ozelenitev tal.
Keywords: rž, prezimni dosevki, pridelek suhe snovi, višina rastlin
Published in DKUM: 05.03.2021; Views: 1589; Downloads: 73
Full text (1,24 MB) |
10. Dinamika sušenja gospodarsko pomembnih trav in metuljnic s trajnega travinjaAleksandra Nikolič, 2020, bachelor thesis/paper Abstract: Poskus smo izvajali na poskusnem polju UKC Pohorski dvor, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah. Na poskusnem polju smo na tleh sušili tri različne trave: mnogocvetno ljuljko (Lolium multiflorum Lam.), pasjo travo (Dactylis glomerata L.), travniško bilnico (Festuca pratensis L.) in eno metuljnico, črno deteljo (Trifolium pratense L.). Sušenje smo izvedli v treh terminih 7. 5. 2018–10. 5. 2018, 18. 5. 2018–22. 5. 2018 in 11. 6.–13. 6. 2018, ko so se izbrane vrste nahajale v fazi razraščanja, latenja ali začetka cvetenja. Naš cilj je bil ugotoviti, kako hitro se bo posamezna trava oziroma metuljnica posušila do sušine, primerne za skladiščenje (75–80 %). Rezultati so pokazali, da je hitrost sušenja trav in metuljnic odvisna predvsem od vremenskih razmer in zračne vlažnosti, saj slabše vremenske razmere in višja zračna vlažnost hitrost sušenja znatno upočasnita. V našem poskusu je v dveh od treh terminov sušenja najvišji odstotek sušine ob spravilu dosegla črna detelja.
Keywords: črna detelja, mnogocvetna ljuljka, pasja trava, travniška bilnica, dinamika sušenja
Published in DKUM: 02.11.2020; Views: 1479; Downloads: 86
Full text (1,73 MB) |
