| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 37
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Priraščanje travne ruše na naravnem in sejanem travniku
Nastja Gačnikar, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Na naravnem in sejanem travniku v okolici Šentjurja smo v letu 2020 izvedli poskus, kjer smo primerjalno proučili, kako in koliko prirašča travna ruša med rastno dobo. Z vzorčenjem smo začeli po opravljeni prvi spomladanski košnji. Vzorce zelinja smo jemali tedensko do naslednje košnje celotnega travnika in po njej, in sicer vso rastno dobo. V poskusu smo na obeh travnikih ovrednotili pridelek suhe snovi (t SS/ha) in prirast travne ruše (kg SS/ha/dan). Na osnovi rezultatov ugotavljamo, da smo na naravnem travniku pridelali statistično večji pridelek (11,28 t SS/ha) kot na sejanem travniku (9,56 t SS/ha). Prav tako je med vsemi zaporednimi košnjami statistično najvišji pridelek SS dosežen na naravnem travniku (3,33 t SS/ha), najmanjši pa na sejanem travniku (2,80 t SS/ha), obakrat ob drugi košnji. Povprečni dnevni prirast naravne (79,32 kg SS/ha/dan) in sejane (76,56 kg SS/ha/dan) travne ruše sta statistično primerljiva. Travna ruša je statistično značilno najbolje priraščala na sejanem travniku ob prvi košnji (92,31 kg SS/ha/dan). Statistično najnižji dnevni prirast travne ruše (54,63 kg SS/ha/dan) pa tudi lahko pripišemo sejanemu travniku v času četrte košnje. Travna ruša naravnega travnika je spomladi priraščala manj intenzivno (73,14 kg SS/ha/dan) od sejane travne ruše, vendar pa je bilo njeno priraščanje po vsakem odkosu bolj ali manj enakomerno skozi vso rastno sezono.
Keywords: travna ruša, priraščanje, naravni travniki, sejani travniki
Published: 30.08.2021; Views: 121; Downloads: 23
.pdf Full text (881,14 KB)

2.
Gospodarjenje na travinju za ogljik in učinkovita raba dušika iz gnojevke
Branko Kramberger, Miran Podvršnik, 2021

Abstract: Povečane koncentracije toplogrednih plinov v atmosferi vodijo v segrevanje planeta. Z gospodarjenjem na travinju lahko vplivamo na vezavo ogljika v organsko snov travniških tal in s tem zmanjšujemo koncentracije toplogrednega CO2 v ozračju. Po uvodnih poglavjih so v znanstveni monografiji analizirani vplivi gnojenja, kjer je poseben poudarek na učinkoviti rabi N iz gnojevke. Opisani so sodobni načini obnove travinja in za pridelovanje krme najpomembnejše rastline, ki tvorijo rušo. Delo zaključujejo načini rabe ruše, ki omogočajo ohranjanje ali povečevanje organskega ogljika v travniških tleh.
Keywords: gospodarjenje na travinju, gnojenje, ogljikov dioksid, organski ogljik, tla, travinje
Published: 29.07.2021; Views: 250; Downloads: 32
.pdf Full text (145,96 MB)
This document has many files! More...

3.
Pridelek krme s travinja v klimatsko manj ugodnih letih
Uroš Kotnik, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Na trajnem travniškem poskusu smo izvedli raziskavo o vplivu pogostnosti rabe travne ruše (2-kosna; 4-kosna in 4-kosna – pri kateri vsako drugo leto pustimo prvi odkos v polno cvetenje) in klimatskih dejavnikov v posameznem letu (2003, 2014 in 2020), ki vplivajo na količino pridelka suhe snovi. Poskus je bil zasnovan leta 1995 na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede. Zasnovan je bil v obliki naključnega bloka v štirih ponovitvah. Na osnovi rezultatov ugotavljamo, da pogostost rabe statistično značilno vpliva na količino pridelka suhe snovi travne ruše. Največji pridelek (8,85 t SS/ha) smo dosegli s 4-kosno rabo, kjer vsako drugo leto pustimo prvi odkos v polno cvetenje. Pridelka 2-kosne in 4-kosne rabe (8,28 in 7,87 t SS/ha) pa sta statistično primerljiva. Pridelki se statistično značilno razlikujejo tudi po posameznih primerjanih letih. Statistično najvišji pridelek (11,92 t SS/ha) smo dosegli v letu 2014 (mokro leto), sledi leto 2020 (normalno leto; 8,71 t SS/ha), medtem ko je najmanjši pridelek (4,37 t SS/ha) zabeležen v suhem letu (2003).
Keywords: travinje, klimatske razmere, pogostost košnje, pridelek
Published: 19.07.2021; Views: 249; Downloads: 57
.pdf Full text (1,87 MB)

4.
Primernost rži (Secale cereale L.) in njenih mešanic za prezimno ozelenitev tal
Mateja Tušak, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Na poskusnem polju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede smo leta 2012 posejali rž, mnogocvetno ljuljko, Landsberško mešanico, mešanici rži in ozimne grašice ter rži in krmnega graha. Cilj diplomskega dela je bil primerjati pridelke rži in njenih mešanic s pridelki mnogocvetne ljuljke in Landsberške mešanice ter ugotoviti, ali so rž in njene mešanice primerne rastline za prezimno ozelenitev tal. Meritve (višina rastlin, razvojni stadij, pridelke suhe snovi) smo opravili v dveh terminih (25. 4. in 9. 5. 2013). Največji pridelek suhe snovi je dosegla mešanica rži z grašico (2480 kg/ha) ob drugem vrednotenju, ko so bile rastline v povprečju visoke 60,8 cm. Najmanj suhe snovi pa smo pridelali z Landsberško mešanico. Ves čas trajanja poskusa sta najvišji in statistično primerljiv pridelek suhe snovi dosegali mešanici rži z grašico in krmnim grahom. Iz tega lahko sklepamo, da je rž v mešanicah z metuljnicami primeren dosevek za prezimno ozelenitev tal.
Keywords: , prezimni dosevki, pridelek suhe snovi, višina rastlin
Published: 05.03.2021; Views: 176; Downloads: 17
.pdf Full text (1,24 MB)

5.
Dinamika sušenja gospodarsko pomembnih trav in metuljnic s trajnega travinja
Aleksandra Nikolič, 2020, bachelor thesis/paper

Abstract: Poskus smo izvajali na poskusnem polju UKC Pohorski dvor, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah. Na poskusnem polju smo na tleh sušili tri različne trave: mnogocvetno ljuljko (Lolium multiflorum Lam.), pasjo travo (Dactylis glomerata L.), travniško bilnico (Festuca pratensis L.) in eno metuljnico, črno deteljo (Trifolium pratense L.). Sušenje smo izvedli v treh terminih 7. 5. 2018–10. 5. 2018, 18. 5. 2018–22. 5. 2018 in 11. 6.–13. 6. 2018, ko so se izbrane vrste nahajale v fazi razraščanja, latenja ali začetka cvetenja. Naš cilj je bil ugotoviti, kako hitro se bo posamezna trava oziroma metuljnica posušila do sušine, primerne za skladiščenje (75–80 %). Rezultati so pokazali, da je hitrost sušenja trav in metuljnic odvisna predvsem od vremenskih razmer in zračne vlažnosti, saj slabše vremenske razmere in višja zračna vlažnost hitrost sušenja znatno upočasnita. V našem poskusu je v dveh od treh terminov sušenja najvišji odstotek sušine ob spravilu dosegla črna detelja.
Keywords: črna detelja, mnogocvetna ljuljka, pasja trava, travniška bilnica, dinamika sušenja
Published: 02.11.2020; Views: 250; Downloads: 37
.pdf Full text (1,73 MB)

6.
Kriteriji za vrednotenje pestrosti travne ruše
Mihela Ferme, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede je od leta 1995 na polnaravnem travinju zasnovan trajni travniški poskus. V diplomskem delu smo primerjalno proučili vpliv različnih načinov rabe (2-kosna; 4-kosna) tekom več let (1998, 2002 in 2019) na botanično sestavo travne ruše. Botanično pestrost travne ruše smo ovrednotili z različnimi indeksi (H – Shannonov indeks; D – Simpsonov indeks; D1 – Simpsonov indeks pestrosti; D2 – Simpsonova dominanca; pmax – Berger-Parkerjeva dominanca; E – enakomernost; Sim – indeks podobnosti). Floristični popisi so bili v eksperimentalnih letih (1998, 2002, 2019) opravljeni v mesecu maju. Na osnovi rezultatov ugotavljamo, da pogostost košnje značilno vpliva na delež trav in metuljnic v travni ruši, medtem ko na delež zeli nima vpliva. Za 2-kosno rabo je značilen večji delež metuljnic in manjši delež trav, za 4-kosno rabo pa velja ravno obratno. Skupno število rastlinskih vrst se statistično značilno razlikuje po posameznih letih, medtem ko način rabe travne ruše nanje nima značilnega vpliva. Pri vrednotenju pestrosti rastlinskih vrst z različnimi indeksi so vrednosti vseh proučevanih indeksov pokazale, da je za manj intenziven način rabe (2-kosna raba) značilna večja vrstna oziroma botanična pestrost kot za bolj intenzivno rabo (4-kosna raba).
Keywords: travinje, pogostost košnje, botanična sestava, indeksi pestrosti
Published: 27.07.2020; Views: 409; Downloads: 121
.pdf Full text (999,94 KB)

7.
Dinamika sušenja pasje trave (dctylis glomerata l.) in mnogocvetne ljuljke (lolium multiflorum lam.) na tleh
Jasmina Videčnik, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Na poskusnem polju UKC Pohorski dvor Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah smo leta 2017 začeli s sušenjem pasje trave (Dactylis glomerata L.) in mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.). Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v dinamiki sušenja med njima glede na razvojno fazo, v kateri se trava nahaja (razraščanje, začetek latenja, polno latenje oz. cvetenje), in glede na dejavnike okolja (temperatura in padavine) v času košnje in sušenja. Košnjo in sušenje smo izvedli v dveh terminih (17. 5. 2017 do 19. 5. 2017 in 29. 5. 2017 do 2. 6. 2017). Analiza vsebnosti suhe snovi med rastlinama po obračanjih je pokazala, da se je pasja trava sušila hitreje kot mnogocvetna ljuljka, ne glede na razvojno fazo v kateri se je nahajala. Na dinamiko sušenja preučevanih rastlinskih vrst pa imajo velik vpliv tudi klimatske razmere.
Keywords: pasja trava, mnogocvetna ljuljka, sušenje, klimatske razmere, razvojne faze
Published: 12.09.2019; Views: 568; Downloads: 57
.pdf Full text (1,02 MB)

8.
Vpliv načina gospodarjenja in postopkov spravila na kakovost krme s travinja
Mirjana Walner, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V letu 2018 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah izvedli raziskovalno delo. Raziskovalno delo je temeljijo na analiziranju vpliva načina gospodarjenja na travinju in postopkov spravila na kakovost krme. Na območju Podravske regije smo izvedli 30 anket na 30 kmetijah ter odvzeli vzorce krme. S pomočjo anketnega lista smo zbrali podatke o načinu gospodarjenja na travnikih (vrsti in količini uporabljenih gnojil, načinu gnojenja, število košenj, načinu spravila oz. sušenja krme). Na izbranih kmetijah smo tekom vegetacijske dobe rastlin v mesecih maju, juniju in juliju zbrali vzorce pridelane krme različnih košenj (seno in otava). Zbrane vzorce smo analizirali na Kmetijskem Inštitutu Slovenije (KIS) z NIR-om. Na podlagi spektrov in z uporabo splošne umeritvene enačbe za travniško krmo, smo pri vzorcih krme ocenili vsebnost surovih beljakovin, surove vlaknine, NDF, ADF, vsebnost pepela in surovih maščob. Na podlagi podatkov o kemični sestavi in prostornini plina smo s pomočjo uradne nemške regresijske enačbe izračunali neto energijo za laktacijo (NEL).Ugotavljamo, da v zbranih vzorcih krme ni značilnih razlik v izbranih parametrih kakovosti krme glede na število košenj, zaporedno košnjo, prisotnost padavin in število obračanj opravljenih na travinju. Le čas košnje značilno vpliva na količino surovih beljakovin v krmi. Krma košena zvečer jih vsebuje več kot krma, košena zjutraj.
Keywords: travinje, gospodarjenje, krma, kakovost, NIRS
Published: 30.07.2019; Views: 666; Downloads: 105
.pdf Full text (790,75 KB)

9.
Kalitev semen nekaterih trav in metuljnic glede na čas namočenosti v goveji gnojevki in njeno koncentracijo
Rok Brajnik, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede smo v letu 2018 v kalilni komori izvajali kalilni poskus s semeni trave (mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.)) in metuljnice (bele detelje (Trifolium repens L.)). Namen je bil proučiti, kako različne koncentracije goveje gnojevke (100 %, 50 %, 25 %) in čas namočenosti (14, 28, 42, 56, 70 in 84 dni) vplivajo na njihovo kalitev. Semena obeh rastlinskih vrst so z daljšanjem obdobja namočenosti izgubljala kalivost. Pri parametrih MGT-, FDG- in LDG-vrednosti skozi daljšanje obdobja namočenosti naraščajo, vendar pri teh nižje vrednosti pomenijo hitrejšo kalitev semen oziroma hitrejši začetek in zaključek kalitve. Bela detelja je najhitreje kalila v nerazredčeni gnojevki, mnogocvetna ljuljka pa v obeh razredčenih gnojevkah. S podaljševanjem časa namočenosti je končna kalivost semen pri mnogocvetni ljuljki najbolj upadala v nerazredčeni gnojevki, pri beli detelji pa je koncentracija gnojevke skozi čas namočenosti na kalitev semen delovala različno. Po 84 dneh namočenosti je seme bele detelje popolnoma izgubilo kalivost, seme mnogocvetne ljuljke pa je v istem časovnem obdobju obdržalo višjo končno kalivost kot bela detelja.
Keywords: kalitev semena / goveja gnojevka / bela detelja / mnogocvetna ljuljka
Published: 17.06.2019; Views: 973; Downloads: 131
.pdf Full text (1,16 MB)

10.
Dinamika sušenja črne detelje (Trifolium pratense L.) in travniške bilnice (Festuca pratensis Huds.) na tleh
Doroteja Kovše, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Leta 2017 smo na poskusnem polju UKC Pohorski dvor, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah začeli s sušenjem črne detelje (Trifolium pratense L.) in travniške bilnice (Festuca pratensis Huds.). Naš cilj je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike med dinamiko sušenja trav in metuljnic ter kako na dinamiko vplivata temperatura in vlažnost zraka. Sušenje smo izvedli v dveh terminih (17. 5. 2017–19. 5. 2017 in 29. 5. 2017–2. 6. 2017). Rezultati primerjave vsebnosti suhe snovi med rastlinama po obračanjih so le delno pokazali statistično značilne razlike v dinamiki sušenja trav in metuljnic, medtem ko lahko trdimo, da se z znižanjem temperature zraka in hkratnim povečanjem zračne vlažnosti hitrost sušenja upočasni.
Keywords: črna detelja, travniška bilnica, dinamika sušenja, temperatura, relativna vlažnost zraka
Published: 11.06.2019; Views: 772; Downloads: 77
.pdf Full text (373,83 KB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica