Search the digital library catalog

Abstract: Razumevanje integracije priseljenih učenk in učencev je pomembno v luči naraščajoče etnične, jezikovne ter kulturne heterogenosti evropskih izobraževalnih ustanov in držav. Šole predstavljajo za večino priseljenih učenk in učencev prvi ter glavni prostor, kjer spoznavajo značilnosti države sprejema, s svojim delovanjem pa pospešujejo ali otežujejo integracijski proces. Uspešno integracijo priseljenih učenk in učencev razumemo kot dvosmeren ter večdimenzionalen proces, ki na dolgi rok omogoča njihovo družbeno, ekonomsko in politično sodelovanje ter preprečuje negativne vidike družbene izključenosti (npr. revščino, izkoriščanje, etnično segregacijo ali getoizacijo). Že obstoječa literatura je sicer ločeno naslovila posamezne dejavnike integracije, povezane z makro, mezo ali mikro ravnjo, vendar ostaja razmeroma neraziskano, kako se ti dejavniki prepletajo ter v kolikšni meri določajo integracijske izide priseljenih učenk in učencev. To je še posebej problematično v luči širših družbenih trendov, povezanih z vzponom skrajno desnih strank ter populističnega protiudara, ki krepijo protipriseljenski sentiment. Le s poglobljenim razumevanjem integracijskega procesa, utemeljenim na empiričnih podatkih, lahko namreč oblikujemo politike in ukrepe, ki bodo prispevali k zniževanju ksenofobnih stališč. Ta disertacija zapolnjuje omejeno vrzel s proučevanjem strukturnih značilnosti držav ter izobraževalnih sistemov v povezavi z individualnimi dejavniki priseljenih učenk in učencev v kontekstu šolskega okolja. Pri tem smo bili posebej pozorni na šest kazalnikov integracije: integracijo v šolsko okolje, obšolske dejavnosti in medvrstniško skupino ter psihološko dobrobit, znanje jezika države sprejema ter učni uspeh priseljenih učenk in učencev. Raziskava temelji na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu učenk in učencev (N = 3244) iz šestih evropskih držav in 40 izobraževalnih ustanov. Rezultati poudarjajo izrazit pomen inkluzivnega delovanja pedagoškega osebja, ki se je izkazal kot najmočnejši napovednik integracije priseljenih učenk in učencev. Dodatno se je izkazalo, da predstavljajo osnovne šole pomembno podporno okolje za integracijo, kar pripisujemo bolj individualiziranim ukrepom, širšemu naboru obšolskih dejavnosti ter tesnejšemu sodelovanju s priseljenimi družinami v primerjavi s srednjimi šolami. Ugotovili pa smo tudi, da odraščanje v bolj urbanem okolju prispeva k boljšemu znanju jezika države sprejema ter višjim stopnjam psihološke dobrobiti priseljenih učenk in učencev. Urbana okolja s svojo infrastrukturo (npr. ljudske univerze, knjižnice, jezikovne šole, kulturna društva) in etnično heterogenim prebivalstvom omogočajo lažje usvajanje jezika države sprejema, ohranjanje lastnih kulturnih značilnosti ter spoznavanje nove družbe, kar prispeva k hitrejši integraciji. Na podlagi ugotovitev ob koncu podamo tudi priporočila za oblikovanje političnih ukrepov na področju integracije priseljenih učenk in učencev.
Keywords: integracija, priseljeni učenci in učenke, kazalnik integracije, šola, migracije, upravljanje z večkulturnostjo
Published in DKUM: 04.11.2025; Views: 0; Downloads: 12
Full text (3,78 MB)

Abstract: Although numerous studies have examined the relationship between parenting styles and academic achievement in different socio-cultural contexts, the moderating role of specific macro contextual characteristics remains understudied. This cross-national study examined the effects of three parenting styles on two aspects of academic achievement (self-reported average grade and educational attainment) in a sample of adolescents and young adults from ten Southeast European countries (N = 10,909) and tested whether the associations were moderated by economic development as an indicator of socio-cultural context. Results indicated that country-level authoritative parenting style was positively associated with both academic outcomes, while authoritarian and permissive parenting styles were negatively associated (authoritarian with both outcomes, permissive only with educational attainment). Furthermore, the country’s higher economic development increased the positive impact by authoritative parenting and decreased the negative impact by authoritarian parenting style on educational attainment. Study results provide evidence of the importance of contextual characteristics in which parenting takes place, especially for adolescents’ and young adults’ long-term educational outcomes. The results are dis cussed in terms of importance of general value orientations and life goals for the varying effects of parenting styles on educational attainment.
Keywords: academic achievements, parenting styles, Southeast Europe, cross-national, youth
Published in DKUM: 21.08.2025; Views: 0; Downloads: 5
Full text (1,43 MB)
This document has many files! More...

Abstract: Temeljni namen doktorske disertacije je bil preučiti vpliv inkluzivnosti rednih šol na vključenost učencev z AM v razrede teh šol. Preučili smo, v kolikšni meri se v osnovnih šolah, v katere so vključeni učenci z AM, ustvarja in razvija inkluzivna kultura, oblikuje inkluzivna politika in promovira inkluzivna praksa ter v kolikšni meri te tri dimenzije Indeksa inkluzivnosti vplivajo na socialno, akademsko in čustveno vključenost učencev z AM v razrede teh šol. Ob tem smo tudi preučili korelacije med zaznavami posameznih dimenzij inkluzivnosti šol in med zaznavami socialne, čustvene ter akademske vključenosti učencev z AM v razrede osnovnih šol. V raziskavi je sodelovalo 40 učencev z AM, njihovih 40 staršev, 120 učiteljev, 40 šolskih svetovalnih delavcev in 40 vodstvenih delavcev šol. Nato je sledila izvedba kvalitativne raziskave v obliki polstrukturiranih intervjujev šolskih svetovalnih delavcev. Za pridobitev ocen učencev, učiteljev in staršev glede zaznave akademske, socialne in čustvene vključenosti učencev z AM smo uporabili slovenski prevod vprašalnika The Perceptions of Inclusion Questionnaire (PIQ-S-SLO; Venetz idr., 2015), za merjenje inkluzivne šolske kulture, politike in prakse pa je bila uporabljena različica vprašalnika Indeks inkluzivnosti (Booth in Ainscow, 2000, 2002, 2011). Delno strukturirani intervjuji so zajemali 5 splošnih vprašanj in 15 predlog specifičnih vprašanj, ki se nanašajo na zaznave svetovalnih delavcev glede inkluzivne šolske kulture, politike in prakse. Analiza rezultatov empirične raziskave kaže, da zaznave socialne vključenosti učencev z AM v razrede osnovnih šol ne korelirajo statistično pomembno z zaznavami njihove akademske vključenosti, medtem ko zaznave čustvene vključenosti učencev z AM v razrede osnovnih šol zmerno korelirajo z zaznavami njihove akademske in socialne vključenosti. Ob tem velja izpostaviti tudi rezultate korelacijske analize dimenzij vključenosti učencev in sociodemografskih spremenljivk, ki je pokazala tri statistično značilne korelacije: akademska vključenost je v statistično značilni šibki pozitivni povezanosti s formalno izobrazbo starša, čustvena vključenost pa je v statistično značilni šibki negativni povezanosti s starostjo učenca in v statistično značilni šibki pozitivni povezanosti s stopnjo ruralnosti kraja bivanja družine učenca z AM. To pomeni, da učenci staršev z višjo stopnjo formalne izobrazbe dosegajo višjo akademsko vključenost kot učenci staršev z nižjo stopnjo formalne izobrazbe. Čustveno pa so bolje vključeni mlajši učenci in tisti učenci, ki bivajo v bolj urbanem okolju. Nadalje je analiza rezultatov pokazala, da inkluzivne kulture in politike osnovnih šol, v katere so vključeni učenci z AM, ne vplivajo pomembno na socialno, čustveno in akademsko vključenost učencev z AM v razrede teh osnovnih šol. Tudi inkluzivne prakse osnovnih šol, v katere so vključeni učenci z AM, ne vplivajo pomembno na njihovo socialno in čustveno vključenost, vplivajo pa na njihovo akademsko vključenost v razrede teh šol. Čeprav se Indeks inkluzivnosti faktorsko ni potrdil v smislu dimenzij inkluzivne kulture, inkluzivne politike in inkluzive prakse, je bilo možno iz postavk vprašalnika oblikovati tri druge statistično ustrezne in teoretsko smiselne dimenzije inkluzivnosti šol: Organiziranje podpore za raznolikost; Gradnjo skupnosti; ter Organizacijo poučevanja in učenja. Preučevanje odnosa med zaznavami inkluzivne šolske kulture, prakse in politike osnovnih šol, v katere so vključeni učenci z AM, pa je razkrilo obstoj zmernih pozitivnih statistično značilnih korelacij med inkluzivno šolsko kulturo in inkluzivno šolsko politiko ter med inkluzivno šolsko politiko in inkluzivno šolsko prakso. Med zaznavami inkluzivne šolske kulture in inkluzivne šolske prakse ni bilo ugotovljene statistično značilne korelacije. Na osnovi spoznanj smo na koncu doktorske disertacije oblikovali aplikativna priporočila za spodbujanje razvoja Indeksa inkluzivnosti v slovenskih osnovnih šolah.
Keywords: učenci z avtističnimi motnjami, inkluzija, akademska vključenost, socialna vključenost, čustvena vključenost, inkluzivna kultura, inkluzivna politika, inkluzivna praksa
Published in DKUM: 04.04.2025; Views: 0; Downloads: 61
Full text (8,20 MB)

Abstract: Temeljni namen magistrske naloge je bila preučitev napovednikov nacionalizma in evroskepticizma med mladimi iz dvanajstih držav Jugovzhodne Evrope. Empirični del naloge temelji na sekundarni analizi anketnih podatkov, ki so bili zbrani v okviru projekta »FES Youth Study Southeast Europe 2024« na nacionalno reprezentativnih vzorcih mladih, starih med 14 in 29 let. Izkazalo se je, da na ravni skupnega vzorca vseh obravnavanih držav skoraj vsi napovedniki nacionalizma in evroskepticizma tendenčno kažejo v predvidene smeri. Pri tem kot ključno ugotovitev izpostavljamo zelo visoko meddržavno variacijo napovednikov nacionalizma in evroskepticizma. Edina delna izjema je odnos med nacionalizmom in politično avtoritarnostjo, pri katerem smo ugotovili statistično značilne pozitivne korelacije v skoraj vseh obravnavanih državah. Nekoliko presenetljiva je ugotovitev, da so bolj avtoritarno nagnjeni mladi v večini držav bolj verjetno naklonjeni Evropski uniji. Presenetila nas je tudi ugotovitev, da se je le v Sloveniji pojavila pričakovana negativna korelacija med najvišjo doseženo stopnjo izobrazbe staršev in nacionalizmom. Mladi iz Slovenije sicer izrazito odstopajo tudi po moči povezave med nenaklonjenostjo priseljencem in višjo stopnjo nacionalizma.
Keywords: nacionalizem, Evropska unija, evroskepticizem, Jugovzhodna Evropa, avtoritarnost
Published in DKUM: 12.09.2024; Views: 10; Downloads: 75
Full text (1,72 MB)

Abstract: The assumption of rationally motivated individual religious behavior was tested in a survey of undergraduate university students from four different cultural/religious environments: Slovenia, Bosnia and Herzegovina, Serbia, and the United States of America. In particular, an attempt was made to explain readiness to bear religious costs by the expectation of otherworldly rewards and some other variables, such as religious socialization, support in the upbringing of children, religious capital, satisfaction with religious services and the perceived social sanctions for possible religious nonparticipation. It was found that it is the otherworldly rewards in all the samples that explain by far the major part of the variance in the readiness to bear religious costs. These results suggest that individuals do tend to make rational choices even when it comes to religion. Based on their beliefs, they are ready to accept religious costs approximately to the level of their expectation of otherworldly rewards.
Keywords: medkulturne študije, racionalna izbira, religija, verski izdatki, verske nagrade, cross-cultural studies, racional choice, religion, religious costs, religious rewards
Published in DKUM: 02.08.2024; Views: 78; Downloads: 7
Link to full text