1. Bralni vzori : bralne navade strokovnih delavcev v vrtcih, šolah ter knjižnicahDragica Haramija, Sabina Fras Popović, Sonja Pečjak, Milena Ivanuš-Grmek, Petra Javrh, Polona Jančič Hegediš, Tjaša Jug, Miha Kovač, Marta Licardo, Monika Mithans, Mojca Puncer, Polonca Šek, Katarina Švab, Janja Usenik, Polona Vilar, Ines Voršič, Sabina Ograjšek, 2025 Abstract: Bralna pismenost se razvija v celotnem človekovem življenju, še posebej intenzivno pa v času izobraževanja. Med ključnimi dejavniki za razvijanje bralnih kompetenc in bralne kulture pri otrocih ter mladih je odrasli, ki spremlja njihov razvoj in je bralni zgled. V prvi vrsti so to starši in skrbniki, a s(m)o tudi strokovni delavci v izobraževalni in knjižnični dejavnosti izredno pomembni spodbujevalci bralnih navad otrok, učencev, dijakov, študentov in drugih odraslih v izobraževalnem procesu. V projektu Bralni vzori: bralne navade strokovnih delavcev v vrtcih, šolah in fakultetah ter splošnih knjižnicah smo se posvetili proučevanju in vrednotenju pomena ter vloge, razumevanja, razširjenosti in razvitosti ter prisotnosti bralnih navad strokovnih delavcev v izobraževanju in knjižnicah. Projekt traja 24 mesecev (od oktobra 2023 do septembra 2025), v njem pa sodeluje 17 raziskovalcev s Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Keywords: bralna pismenost, bralne navade pedagoških delavcev, bralne navade knjižničarjev, pogostost branja, kakovost bralnih gradiv
Published in DKUM: 12.05.2025; Views: 0; Downloads: 55
 Full text (92,88 MB)
This document has many files! More... |
2. Preučevanje otroške in mladinske književnosti2025 Abstract: Monografija predstavlja tri zaokrožene entitete, ki so dokaj samostojne in hkrati soodvisne: (1) terminološka vprašanja, povezana z otroško in mladinsko književnostjo: tematologija, književne vrste in oblike bralnih gradiv, kanonizacija, medbesedilnost; (2) vrednotenje otroške in mladinske književnosti, temeljni kriteriji; (3) teorije bralnega razvoja in branja: starost naslovnikov oz. razvitost sposobnosti bralne pismenosti mladega bralca ali bralke; kriterija dolžine besedila in števila različnih besed v besedilu (povezava z gradniki bralne pismenosti). V zadnjih nekaj letih se kažejo bistvene spremembe pri nastajanju, oblikovanju, izdajanju in vrednotenju literarnih del, ki sodijo v otroško in mladinsko književnost. Bralni razvoj otrok, učencev in dijakov preučujejo različne stroke, zato je smiselno, da bi strokovna javnost sodelovala pri oblikovanju kakovostnih bralnih priporočil (za branje na formalni, neformalni in informalni ravni), pri čemer je nujno upoštevanje literarnozgodovinskih, literarnoteoretičnih in literarnorecepcijskih načel.
Keywords: otroška književnost, mladinska književnost, književne vrste in žanri, multimodalnost, jezik, različni mediji
Published in DKUM: 15.01.2025; Views: 0; Downloads: 56
Full text (9,69 MB)
This document has many files! More... |
3. Besedila v kontekstu slovenske kultureMira Krajnc Ivič, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Poznavanje jezika je sinteza izkušenjskega in teoretičnega znanja o jeziku in kulturi. V sodobnih kulturnih in informacijskotehnoloških trendih zato poučevanje in učenje jezika le kot sistema ne zadostuje več. Težnje Sveta Evrope k spodbujanju pluralnega jezikovnega in kulturnega okolja so razvidne v novem evropskem dokumentu, v Referenčnem okvirju za pluralistične pristope k jezikom in kulturam: Zmožnosti in viri (ROPP). Ta sporazumevalno jezikovno zmožnost nadgrajuje v medkulturno zmožnost, skupne referenčne ravni nadomešča s sedmimi globalnimi zmožnostmi in notranjimi ter zunanjimi viri. Razvijanje globalnih zmožnosti in pridobivanje notranjih virov, tj. znanja, spretnosti in stališč, pa se spodbuja s pluralističnimi pristopi k jezikom in kulturam. S tem jezik ni le orodje ali sredstvo za prenos informacij, ampak jasno izrazilo osebine identitete, njenih vrednot in pripadnosti skupnosti. Vse to je vidno pri tvorjenju in interpretiranju besedila, katerega mentalne sheme kažejo na podobnosti in razlike med komunikacijskimi položaji ter oblikujejo besedilne vrste oz. žanre.
Keywords: besediloslovje, besedila, besedilne vrste, sporazumevalne zmožnosti
Published in DKUM: 26.07.2024; Views: 103; Downloads: 9
 Link to file |
4. Predlog izdelave korpusa humorja v govoru za slovenščinoMira Krajnc Ivič, Špela Antloga, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: V prvem delu prispevek predstavlja teorije humorja (superiornosti, sproščanja in neskladja), kot njihovo nevtralno združitev in dopolnitev Raskinovo semantično teorijo humorja ter njeno nadgradnjo, tj. Attardovo splošno teorijo verbalnega humorja (v nadaljevanju GTVH), namenjeno analizi šal. A humor v konverzaciji nastaja tudi spontano in v večji odvisnosti od neposrednega konteksta, zato je na kratko predstavljeno teoretično ozadje konverzacijskega humorja. Humorno je po teoriji superiornosti omejeno z nacionalnimi mejami in s časom, odvisno je od zvestobe skupini, identifikacije z njo. Raziskovanje konverzacijskega humorja v slovenskem jeziku je torej nujno. To bi lahko pospešila izdelava ustreznega korpusa. V drugem delu prispevka so zato pod drobnogled vzeti korpusi humorja, in sicer: v katerih jezikih so na voljo govorni, pisni ali multimodalni korpusi, označeni kot humorni; kako obsežni so ti korpusi, katero gradivo zajemajo, kateri od njih so prosto dostopni, kako je potekalo označevanje humornih pasaž, kateri jezikovni pojavi in drugi nejezikovni kodi so bili označevani. V zaključku predstavljava rezultate ankete, ki sva jo izvedli z namenom presoje, ali je lahko tovrstna metoda učinkovita za določanje humornih pasaž in ali lahko pomaga pri presoji označevalca, katera jezikovna ali nejezikovna sredstva vplivajo na humornost izreka oz. pasaže.
Keywords: slovenščina, humor, govorjeni diskurz, teorije humorja, korpus
Published in DKUM: 26.07.2024; Views: 106; Downloads: 17
Full text (576,28 KB)
This document has many files! More... |
5. Stanje in perspektive uporabe govornih virov v raziskavah govoraMira Krajnc Ivič, 2024, scientific monograph Abstract: Znanstvena monografija Stanje in perspektive uporabe govornih virov v raziskavah govora predstavlja rezultate prvega leta dela v raziskovalnem projektu Temeljne raziskave za razvoj govornih virov in tehnologij za slovenski jezik (J7-4642) kot tudi rezultate raziskovalcev, ki se ukvarjajo z govorom v drugih raziskovalnih projektih, s skupnim glavnim ciljem strateškega in učinkovitega razvoja prostodostopnih govornih virov. Prispevki izpostavljajo načrte, cilje in izzive ob gradnji govornih virov, in sicer na leksikalni in skladenjski ravni, iščejo rešitve za posebnosti govora na fonetično-fonološki ravni tudi v povezavi s standardi zapisovanja (narečnega) govora. Govor in jezikovna variantnost sta raziskovana kot manifestacija socialne slojevitosti, govorjeni diskurz pa tudi z vidika součinkovanja različnih semiotskih kodov v smislu vzajemnega učinkovanja za tvorjenje smisla sporočila. Z vidika prepletanja prvin govorjenega in pisnega jezika so analizirana izbrana spletna besedila, zanemarjena ni niti vloga govora v gledališki umetnosti.
Keywords: jezikovne tehnologije, govor, govorjeni diskurz, slovenščina, govorni viri
Published in DKUM: 18.07.2024; Views: 217; Downloads: 41
Full text (13,68 MB)
This document has many files! More... |
6. O besedilu z vidika informativnostiMira Krajnc Ivič, 2023, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Vidike opazovanja besedila predstavljajo merila besedilnosti. V prispevku je pozornost namenjena informativnosti kot merilu, ki je povezano z vsebino oz. informacijsko vredno-stjo besedila. Ta je odvisna od deleža novih informacij v primerjavi z znanimi/danimi. To subjektivno razmerje določa informacijsko vrednost besedila, ki je odvisna od tvorčevih predvidevanj o količini in vrsti predvidljive danosti, zavestne danosti oz. skupnega védenja z naslovnikom. Tvorec informacijo v besedilo predstavi kot svežo, novo prirazumljeno, širše kontekstno priklicano, širše sobesedilno priklicano ali sobesedilno priklicano. Tovr-stna hierarhija danosti je skupaj s členitvijo po aktualnosti pomemben kontekstualizacijski namig naslovniku o vrednosti informacije v besedilu in o besedilni temi.
Keywords: besedilo, diskurz, merila besedilnosti, informativnost, hierarhija danosti
Published in DKUM: 31.05.2024; Views: 83; Downloads: 8
Full text (975,68 KB)
This document has many files! More... |
7. |
8. Infrastruktura za raziskave govora v humanistiki in jezikovnih tehnologijah : zbornik povzetkov2023 Abstract: Zbornik povzetkov s 6. mednarodne znanstvene konference Slavistični znanstveni premisleki prinaša povzetke uveljavljenih domačih in tujih raziskovalcev in raziskovalk govora in govorjenega diskurza s področij različnih disciplin humanistike, družboslovja in tehničnih ved. Zbrani povzetki prinašajo pregled aktualnega stanja in perspektiv uporabe govornih virov, predstavljene in obravnavane bodo tematike, vezane na različne vrste govorjenega diskurza (npr. politični, narečni, gledališki), na kontekst govorjenega diskurza (npr. sociolingvistika, lingvistika variacij), na pomen in vlogo večpredstavnosti v govorni komunikaciji (npr. pri literarnem branju, v političnem diskurzu). Predstavljene bodo še tematike, vezane na snemanje govora in govorne komunikacije, standarde transkribiranja in vrste korpusnega označevanja, z jezikovno tehnološkega vidita pa še tematike o orodjih za analizo govora in govorne komunikacije.
Keywords: govorjeni jezik, govorjeni diskurz, jezikovne tehnologije, humanistika, družboslovje
Published in DKUM: 16.05.2023; Views: 589; Downloads: 62
Full text (3,52 MB)
This document has many files! More... |
9. |
10. Medbesedilnost v spletnih besedilnih vrstah: Spletni časopisi in njihove objave na družbenih omrežjih : spletni časopisi in njihove objave na družbenih omrežjihMitja Gorza, 2021, master's thesis Abstract: Magistrska naloga opisuje, kako se tradicionalni množični mediji, v tem primeru časopisa Slovenske novice in Bild, prilagajajo svetovnemu spletu oziroma okolju družbenih omrežij. Pri združitvi spletnega članka in objav na družbenem omrežju namreč nastane besedilni preplet s posebnimi lastnostmi.
V teoretičnem delu so opredeljeni komunikacijska področja, oblike komunikacije, osnovni model komunikacije in množični mediji, med katere spada tudi splet. Poleg tega so opisane besedilne vrste in besedilni tipi ter najpomembnejše značilnosti spletnih besedil. Obravnavane so spletne besedilne vrste in njihove podskupine, natančneje hibridne besedilne vrste, spletna stran in spletno mesto ter spletne novice.
V empiričnem delu naloge sta predstavljena časopisa Slovenske novice in Bild s svojima spletnima platformama vključno z objavami na družbenih omrežjih Facebook, Instagram, Twitter in YouTube. Podani so tudi analiza objav s pripadajočimi spletnimi članki, primerjava objav obeh časopisov in opis vloge posameznega družbenega omrežja pri zadevnem časopisu.
Keywords: spletna besedila, družbena omrežja, spletni časopis, medbesedilnost, objava
Published in DKUM: 07.12.2021; Views: 1170; Downloads: 141
Full text (5,32 MB) |
