| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 20 / 79
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
11.
Synthesis of non-isothermal heat integrated water networks in chemical processes
Miloš Bogataj, Miguel J. Bagajewicz, 2008, original scientific article

Abstract: This paper presents a new approach for the simultaneous synthesis and optimization of heat integrated water networks. A new superstructure for heat exchanger network (HEN) synthesis is proposed. The procedure is based on mixed integer non-linear mathematical programming (MINLP). Four relevant examples are presented to illustrate various aspects of the proposed approach.
Keywords: chemical processing, chemical process design, process water networks, water networks, wastewater minimization, heat integration, MINLP, HEN synthesis, superstructures, process synthesis
Published: 31.05.2012; Views: 1278; Downloads: 59
URL Link to full text

12.
13.
14.
Corporate sustainability information and training in Europe : final report
Miloš Bogataj, 2012, final research report

Abstract:
Published: 29.07.2014; Views: 556; Downloads: 12
.pdf Full text (6,95 MB)

15.
SIMULACIJE IN OPTIMIZACIJE ODSTRANJEVANJA HLAPNIH ORGANSKIH SNOVI IZ ODPADNIH TOKOV
Tjaša Petrovič, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo izvedli modeliranje, simulacijo in optimizacijo procesa odstranjevanja HOS iz odpadnih vod s tehniko prepihovanja z zrakom (angl. air stripping). V prvem delu naloge smo ugotavljali vpliv ključnih procesnih parametrov na učinkovitost odstranjevanja. Rezultati kažejo, da se z višanjem temperature, razmerja volumskih pretokov zrak/voda, višine polnila in premera kolone, učinkovitost odstranjevanja povečuje. Sorazmerno s tem se povečujejo tudi skupni letni stroški procesa. Zaradi tega smo izvedli ekonomsko optimizacijo procesa, da bi dosegli zakonsko dovoljeno koncentracijo posameznih HOS v pitni vodi ob čim nižjih stroških. Enačbo odvisnosti skupnih letnih stroškov od posameznih procesnih spremenljivk smo pridobili z uporabo programa SuperPro Designer. Proces smo nato simulirali in optimizirali v programih Aspen Plus in GAMS. Rezultati optimizacije kažejo, da ima največji vpliv na stroške procesa temperatura, na katero mora grelnik segreti vodo pred vstopom v kolono. Simulator tako v vseh primerih optimizacije vzdržuje ta parameter na najnižji dovoljeni vrednosti, želene učinkovitosti odstranjevanja pa skuša dosegati predvsem s spremembo višine polnila. V primerih, ko to ne zadostuje, se spreminja tudi pretok zraka in s tem posledično razmerje volumskih pretokov zrak/voda. Simulator spreminja tudi premer kolone, ki pa je omejen na ozkem območju zaradi nevarnosti poplavljanja kolone, tako da ta parameter nima tako izrazitega vpliva. Optimizacijo smo izvedli za pet HOS: benzen, toluen, kloroform, etilbenzen in klorobenzen. Učinkovitosti, ki smo jih dosegli, so zelo visoke in znašajo tudi nad 99,95 %. Izračunani skupni letni stroški znašajo okoli 400 000 €/a, odvisno od zahtevane učinkovitosti odstranjevanja in od HOS, ki jo odstranjujemo iz odpadne vode. Rezultati kažejo, da se komponente z višjimi Henry-jevimi konstantami (etilbenzen, benzen, toluen) odstranjujejo lažje kot komponente z nižjimi vrednostmi teh konstant (klorobenzen, kloroform), ki za dosego enake učinkovitosti odstranjevanja zahtevajo višje letne stroške procesa.
Keywords: hlapne organske snovi, prepihovanje z zrakom, Aspen Plus, GAMS, simulacija, optimizacija, čiščenje odpadnih voda
Published: 29.02.2016; Views: 863; Downloads: 113
.pdf Full text (11,69 MB)

16.
Optimiranje konstant PID regulatorjev za kaskadno regulacijo nivoja tekočin z metodologijo odzivnih površin
Žiga Šrot, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava tematiko regulacije nivoja tekočin v rezervoarju s kaskadno regulacijo. Regulacija nivoja v rezervoarju zahteva obvladovanje procesa z integracijsko aktivnostjo in taki procesi so z vidika regulacije težko obvladljivi. Glavni problem diplomskega dela je, kako določiti konstante regulatorjev kaskadne regulacije, da dosežemo hiter in stabilen odziv sistema na motnjo ali spremembo referenčne vrednosti regulirane spremenljivke. Eksperimentalno delo je potekalo na demonstracijski napravi RT 674 proizvajalca Gunt GmbH. Eksperimente smo izvedli v skladu z I-optimalnim eksperimentalnim načrtom. Za merilo učinkovitosti regulacijskega sistema smo izbrali metriki: integral absolutne napake in integral časovno utežene absolutne napake. Z metodo odzivnih površin smo razvili polinomska modela, ki opisujeta funkcijsko odvisnost med izbranima metrikama in vrednostmi konstant regulatorjev. Optimalne vrednosti konstant regulatorjev smo določili z minimiranjem vrednosti obeh metrik. Rezultati potrjujejo hipotezo diplomskega dela, da lahko z izvedbo relativno majhnega števila eksperimentov, ki so v skladu z ustreznim eksperimentalnim načrtom, in uporabo metodologije odzivnih površin, določimo vrednosti konstant PID regulatorjev primarne in sekundarne zanke, ki omogočajo učinkovito kaskadno regulacijo nivoja tekočin.
Keywords: regulacija nivoja tekočin, kaskadna regulacija, uglaševanje regulatorjev, eksperimentalni načrt, metoda odzivnih površin.
Published: 10.10.2019; Views: 78; Downloads: 33
.pdf Full text (3,77 MB)

17.
Napovedovanje posledic ob požaru in izlitju nevarnih kemikalij
Katja Šekoranja, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo modelirali izlitje vodne raztopine amonijaka in posledice tega dogodka. Analizirali smo masni pretok izhlapevanja sedmih raztopin, ki so podane v računalniškem orodju Evaporation Calculator. Največji pretok smo ugotovili pri vodni raztopini amonijaka, zato smo v programu ALOHA modelirali izpust te kemikalije. Največji vpliv na izhlapevanje amonijaka in tvorbo plinastega oblaka imajo hitrost vetra, temperatura zraka, stabilnost in vlažnost ozračja. Pri modeliranju smo izbrali opcijo izračuna toksičnega oblaka nevarnega plina in sistem mejnih vrednosti AEGL. Rezultati modeliranja izlitja amonijevega hidroksida podnevi so pokazali, da bi bili v smrtni nevarnosti vsi, ki bi bili od točke izpusta oddaljeni manj kot 107 metrov ob 60 minutni izpostavljenosti. Tisti, ki bi bili od točke izpusta oddaljeni manj kot 291 metrov, bi lahko občutili dolgotrajne škodljive učinke na zdravje. Rezultati izlitja amonijevega hidroksida ponoči pri 60 minutni izpostavljenosti so pokazali, da bi bila območja nevarnosti večja kot podnevi. Glede nevarnosti požara smo ugotovili, da bi bilo območje nevarnosti za vnetljivost doseženo samo pri modeliranem scenariju v nočnih razmerah. V primeru požara v bližini rezervoarja z amonijevih hidroksidom je potencialno mogoča eksplozija BLEVE, a je malo verjetna. Med ukrepi ob izrednem dogodku razlitja sta najpomembnejša ustavitev izhlapevanja amonijaka in evakuacija zaposlenih.
Keywords: izlitje amonijevega hidroksida, modeliranje izlitja, modeliranje požara, ALOHA
Published: 10.10.2019; Views: 84; Downloads: 17
.pdf Full text (1,82 MB)

18.
Sinteza in simulacija separacijskih alternativ za separacijo n-butanola iz zmesi formaldehid, metanol, izobutanol, n-butanol in voda
Patricia Grušovnik, 2019, master's thesis

Abstract: V okviru magistrskega dela smo pripravili in preučili različne sheme separacijskih alternativ za separacijo n-butanola iz zmesi formaldehid, metanol, izo-butanol in voda ter izvedli njihovo simulacijo s programom Aspen Plus V10. Simulirali smo štiri različne procesne sheme. Tri procesne sheme smo sintentizirali na principu zaporednih destilacijskih kolon, četrto shemo pa smo sintentizirali na principu azeotropne destilacije. Četrto procesno shemo smo simulirali dvakrat. V primeru prve simulacije smo kot glavni kriterij postavili čim boljšo separacijsko učinkovitost, v drugi simulaciji pa smo postavili kot glavni kriterij ekonomsko ugodnost sheme. Raziskali smo vpliv obratovalnih parametrov na čistost n-butanola in porabo pogonskih sredstev. Iz rezultatov je razvidno, da obratovalni parametri, razen pretoka destilacijskega ostanka v preučevanih območjih nimajo velikega vpliva na čistost pridobljenega n-butanola, imajo pa velik vpliv na porabo pogonskih sredstev. Nadaljnje smo sintentizirane sheme ovrednotili z ekonomskega in separacijskega vidika. Najvišji izkoristek procesa in najvišjo čistost n-butanola smo dosegli pri simulaciji separacije dane zmesi z uporabo treh zaporednih destilacijskih kolon. Končni produkt je n-butanol s čistostjo w = 99,9 % . Izkoristek separacije dane procesne sheme je bil 99,9 %. Najnižji izkoristek procesa, če ne upoštevamo osnovne procesne sheme z eno destilacijsko kolono smo dobili pri simulaciji procesne sheme z dvema destilacijskima kolonama (93,1 %). Ekonomsko analizo shem smo opravili s programom Aspen Economic Analyzer. Najvišja investicija bi bila v procesno shemo z dvema destilacijskima kolonama (1,96 M€), najnižja investicija pa v procesno shemo na principu azeotropne destilacije, kjer je glavni kriterij ekonomska ugodnost sheme (0,763 M€). Ta shema ima tudi najnižjo dobo vračanja (0,11 a).
Keywords: n-butanol, ločevanje azeotropov, destilacija, simulacija
Published: 10.10.2019; Views: 80; Downloads: 16
.pdf Full text (2,03 MB)

19.
20.
Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica