| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Tujki v zgornji prebavni cevi in nujni endoskopski posegi - pregled desetletnega obdobja
Pavel Skok, Andreja Ocepek, Davorin Ćeranić, Milan Pocajt, 2005, original scientific article

Abstract: Izhodišča. Tujki v zgornji prebavni cevi le redko povzročajo nujna stanja v gastroenterologiji. V prebavno cev zaidejo običajno ob hranjenju ali po pomoti. Nekatere skupine oseb, kaznjenci in psihiatrični bolniki, jih zaužijejo tudi namenoma. Avtorji so želeli ugotoviti delež bolnikov, pri katerih smo ob nujni endoskopski preiskavi ugotovili prave tujke v zgornji prebavni cevi, oceniti uspešnost endoskopskih posegov ter morebitne zaplete. Preiskovanci in metode. Raziskava zajema bolnike, pri katerih smo v desetletnem obdobju od 1. januarja 1994 do 31. decembra 2003 opravili nujne endoskopske preiskave zgornjih prebavil. Rezultati. Pregledali smo 6416 bolnikov, povprečne starosti 59,3 leta, SD +/- 17,2, v razponu od 1-106 let, 2452 žensk in 3964 moških. Pri 51 bolnikih, 0,8% vseh preiskovancev, smo ugotovili tujke v požiralniku ali želodcu. Skupaj smo opravili 65 endoskopskih posegov, v 94% smo tujke endoskopsko odstranili (48/51 bolnikov), pri treh pa endoskopski posegi niso bili uspešni. Med tujki smo odstranili najrazličnejše kovinske in plastične predmete: kovance, ključe, vijake, kljuke, baterije, britvice, igle, dele kuhinjskega, toaletnega ali pisalnega pribora, vžigalnike, gumbe, igrače, zobno ščetko, pa tudi zagozdene kosti. Pri bolnikih, ki so imeli uspešno endoskopsko odstranitev, nismo opazovali pomembnejših zapletov, le pri 3 bolnikih (3/48, 6,3%) smo opazovali blažje krvavitve iz predela ezofagogastrične stičnice. Zaključki. Tehnološki razvoj endoskopskih instrumentov je omogočil različne interventne posege. Metoda se je potrdila kot učinkovita pri odstranjevanju tujkov v zgornji prebavni cevi. Na uspeh posega vplivajo različni dejavniki, med pomembnejšimi so ustreznost opreme, izkušenost in potrpežljivost preiskovalca in endoskopske sestre ter seznanjenost in sodelovanje bolnika.
Published in DKUM: 21.12.2015; Views: 1292; Downloads: 26
URL Link to full text

2.
Endoskopsko paliativno zdravljenje raka danke: naše izkušnje z laserjem
Cvetka Pernat Drobež, Milan Pocajt, 2006, other scientific articles

Abstract: Izhodišča. Paliativno zdravljenje bolnikov z neozdravljivim rakom je velik problem. Ko gre za bolnika z razširjenim rakom danke, je cilj zdravljenja preprečiti zaporo črevesa, krvavitev iz tumorja in bolečino in tako izboljšati kakovost preostalega življenja. Namen prikazane študije je bil oceniti vlogo laserja v paliativnem zdravljenju raka danke. Bolniki in metode. Od 1998 do 2005 smo z laserjem zdravili 44 bolnikov z rakom danke, ki ga ni bilo mogoče operativno zdraviti. Indikacija za zdravljenje je bila grozeča zapora, krvavitev in/ali bolečina. Rezultati. Rekanalizacijo in hemostazo smo dosegli pri 37 bolnikih, kar je v 84 %. Neuspešni smo bili pri 7 bolnikih, kar je 16 %. Opazovali smo 4 resne, vendar ne smrtne zaplete, perforacije danke z okolnim vnetjem. Vsi zapleti so bili zdravljeni konzervativno. Zaključki. Endoskopsko lasersko zdravljenje bolniki dobro prenašajo, metoda je učinkovita in varna. Je odlična metoda za paliativno zdravljenje raka danke, ki ga ni mogoče operativno zdraviti.
Published in DKUM: 21.12.2015; Views: 1651; Downloads: 41
URL Link to full text

3.
Prikaz raziskav bakterije Helicobacter pylori v Splošni bolnišnici Maribor od leta 1988 do 2005
Jelka Reberšek Gorišek, Žarko Pinter, Milan Pocajt, Rajko Kavalar, Dušan Novak, 2006, original scientific article

Abstract: Izhodišča. Z odkritjem bakterije Helicobacter pylori (H. pylori) v bioptičnih vzorcih želodčne sluznice in s potrditvijo njene ključne vloge pri patogenezi ulkusne bolezni dvanajstnika, želodca, gastritisa, pomembne vloge pri limfomu MALT (angl. mucosa associated lymphoid tissue) in nastanku raka želodca se je pokazala tudi možnost vzročnega zdravljenja teh pri bolezni z antimikrobnimi zdravili. Cilj antimikrobnega zdravljenja je doseči odstranitev H. pylori, zmanjšanje recidivov bolezni in zmanjšati tveganje za razvoj želodčnega raka. Okužbo s H. pylori zdravimo s kombinacijami več antimikrobnih zdravil. Naravni rezervoar okužbe za H. pylori je človeški želodec. Pri prevalenci okužbe so pomembni tudi starost bolnikov, socialno ekonomski status in bivalne razmere. Določanje protiteles razredov IgG in IgA proti H. pylori v serumu in dokazovanje antigena v blatu pri asimptomatskih bolnikih je pomembno za epidemiološke raziskave. Bolniki in metode. V raziskave so bili vključeni bolniki, rutinsko napoteni v Splošno bolnišnico Maribor (SBM) s kroničnim gastritisom in z recidivi ulkusne bolezni dvanajstnika ali želodca, v študijo o dokazovanju protiteles proti H. pylori v serumu in antigena v blatu pa asimptomatski bolniki. H. pylori smo dokazovali v bioptičnih vzorcih želodčne sluznice s histološko preiskavo, kulturo, hitrim ureaznim testom in z ugnezdeno verižno reakcijo s polimerazo (angl. nested polymerase chain reaction - nested PCR), v brisih zobnega plaka prav tako metodo PCR nested. Protimikrobno zdravljenje za izkoreninjenje H. pylori smo izvajali v 3 študijah s primerjavo 2 skupin bolnikov. Prva skupina je redno prejemala ranitidin 2 x 150 mg dnevno, v prvi študiji 3 tedne, v naslednjih študijah 8 tednov in po potrebi antacid. Druga skupina bolnikov je v prvi študiji prejela ranitidin 2 x 150 mg + eritromicin 4 x 500 mg dnevno teden dni, v drugi študiji ranitidin 2 x 150 mg + koloidni bizmutov subcitrat (KBS) 2 x 240 mg dnevno 4 tedne, v tretji študiji pa KBS 4 x 120 mg + amoksicilin 4 x 500 mg + metronidazol 4 x 500 mg dnevno 2 tedna. Z latex aglutinacijskim testom (Orion) in z encimsko imunskim testom (Virion-Serion) smo dokazovali protitelesa razredov IgG in IgA proti H. pylori v serumu in antigen v blatu (HpSA-Meridian). V protokolih o epidemioloških značilnostih H. pylori okužbe smo zbirali in analizirali podatke o starosti in spolu bolnikov, njihovih bivalnih, sanitarnih, socialnoekonomskih razmerah in šolski izobrazbi. Rezultati. Raziskave so pokazale, da je bil H. pylori najpogosteje prisoten pri ulkusni bolezni dvanajstnika in želodca. Uspešnost antimikrobnega zdravljenja in odstranitev H. pylori z ranitidinom in eritromicinom teden dni dolgo je bila 11,1 %, s kombinacijo ranitidina in KBS 4 tedne dolgo 19,04 %, s trotirno kombinacijo KBS + amoksicilin + metronidazol 2 tedna pa 92 %. H. pylori v zobnem plaku smo dokazali v 16,6 %. Za možne dejavnike tveganja za nastanek okužbe smo ovrednotili srednjo starost, slabe do srednje dobre bivalne in ekonomske razmere ter nizko do srednješolsko izobrazbo bolnikov. Pri asimptomatskih bolnikih smo dokazali protitelesa IgG pri 26/34 bolnikih, pri 1/34 so bila mejno pozitivna in negativna pri 7/34. Protitelesa IgA so bila prisotna pri 17/34, pri 6/34 mejno pozitivna in negativna pri 11/34. Pozitiven antigen v blatu je imelo 10/33 bolnikov, 23/33 pa negativen. Protitelesa IgG in IgA v serumu in antigen v blatu so bila prisotna pri 8/33 bolnikih. Zaključki. Rezultat raziskav je bil začetek iskanja H. pylori pri bolnikih z gastritisom in ulkusno boleznijo v SBM ter ugotovitev, da je najpogosteje prisoten pri ulkusni bolezni dvanajstnika in želodca. Za dokaz H. pylori smo uvedli histološko metodo, kulturo in hitri ureazni test v rutinsko klinično prakso v SBM. Pričeli smo vzročno zdravljenje gastritisa in ulkusne bolezni z antimikrobnimi zdravili in spremljali uspešnost odstranitve H. pylori in s tem povezano ozdravitev ter znižanje recidivov bolezni. Ugotovili smo, da antimikrobna občutljivost in vitro ni porok za klinično uspešnost, kar nam je pokazal rezultat zdravljenja z eritromicinom. Tudi monoterapija ni bila dovolj učinkovita. Hipoteze, da je dentalni plak lahko pomemben rezervoar okuzbe s H. pylori, nismo potrdili. Metoda PCR nested za dokaz H. pylori v bioptičnih vzorcih želodčne sluznice in brisih zobnega plaka je primer hitre in zanesljive diagnostične metode. Z analizo epidemioloških značilnosti smo ugotovili, da so možni dejavniki tveganja za nastanek H. pylori okužbe srednja starost bolnikov, slabe do srednje dobre bivalne in ekonomske razmere ter nizka do srednješolska izobrazba. Pri asimptomatskih bolnikih smo dokazali prisotnost protiteles IgG in IgA proti H. pylori v serumu ter antigena v blatu.
Published in DKUM: 21.12.2015; Views: 2537; Downloads: 60
URL Link to full text

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica