| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 22
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Mnenja slovenskih učiteljev o morebitnem uvajanju finskih didaktičnih rešitev v slovenski šolski prostor, s poudarkom na učenju materinščine : magistrsko delo
Mija Bezgovšek, 2022, master's thesis

Abstract: Finska je s svojim izobraževalnim sistemom na začetku tega stoletja dosegala visoke rezultate na mednarodnih programih PISA (Programme for International Student Assessment) in PIRLS (Progress in International Reading Literacy Study) ter tako vzbudila veliko zanimanja drugod po svetu. Mnogim je in še vedno velja za velik vzor, prav tako tudi v slovenskem prostoru. Želeli bi si, da bi lahko v naš sistem vključili njihove didaktične elemente in tako izboljšali svoje didaktične sposobnosti poučevanja, konkretneje pri materinščini na razredni stopnji, ter s tem pripomogli k dvigu bralne pismenosti v Sloveniji. Namen raziskave je bil povzeti bistvene razlike med finskim in slovenskim šolskim sistemom, s poudarkom na razlikah pri materinščini na razredni stopnji. Slovenske učitelje smo povabili k razmišljanju o preoblikovanju slovenskega šolskega sistema na razredni stopnji tako, da bi uvedli nekatere finske novosti. Naš glavni namen raziskave je bil spoznati njihov odziv na te spremembe, kako bi po njihovem mnenju implementacija uspela in kaj bi te spremembe prinesle. K sodelovanju smo povabili enajst učiteljev razredne stopnje, od tega pet iz I. vzgojno-izobraževalnega obdobja in šest iz II. vzgojno-izobraževalnega obdobja. Izvedli smo polsturkturiran intervju, jih transkribirali in na koncu analizirali. Ugotovili smo, da bi bile pri učiteljih generalne spremembe pozitivno sprejete, predvsem spremembe glede učiteljevega ugleda in samostojnega odločanja. Prvine specialnodidaktičnega področja, ki so v slovenskem prostoru že uveljavljene, so bile dobro sprejete. Za tista področja, ki so danes še manj poznana (drama, projektno delo), smo ugotovili, da v slovenskem prostoru primanjkuje didaktičnega znanja. Predlagamo večje populariziranje posameznih področij, da bi v prihodnje učitelji lažje našli ustrezne rešitve.
Keywords: slovenski šolski sistem, finski šolski sistem, stališča učiteljev, materinščina
Published in DKUM: 20.09.2022; Views: 396; Downloads: 78
.pdf Full text (9,51 MB)

2.
Vpliv oglejskega patriarha Bertolda V. Andeškega na umetnost visokega srednjega veka na prostoru današnje Slovenije : magistrsko delo
Petra Zemljič, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga se posveča bamberškemu stolnemu proštu, nadškofu v ogrski Kalocsi in oglejskemu patriarhu (1218–1251) Bertoldu V. Andeškemu, ki je bil eden najvplivnejših v zgodovini oglejskega patriarhata. Na slovenskih tleh se je kot cerkveni poglavar in zemljiški gospod najbolj zanimal za rodbinska posestva na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem. Na podlagi predstavitve sorodstvenih povezav v rodbini Andeških in analize ohranjenih arhivskih listin je prikazana njihova pomoč pri datiranju, določevanju vplivov in vlogi Bertolda V. Andeškega pri obravnavanih umetnostnih spomenikih. Osrednja tema so z njim tesno povezani samostani (benediktinski v Gornjem Gradu, dominikanski na Ptuju, v Studenicah in Velesovem, cistercijanski v Stični, kartuzijanski v Žičah in Jurkloštru ter samostan klaris v Mekinjah) in cerkve (sv. Pankracija v Gradu nad Starim trgom pri Slovenj Gradcu, sv. Elizabete Ogrske v Slovenj Gradcu in Ljubnem ob Savinji, Marijinega brezmadežnega spočetja na Šutni pri Kamniku, sv. Jakoba v Kostanjevici na Krki ter nekdanja cerkev nemškega viteškega reda v Ljubljani). Po kanonizaciji svoje nečakinje, sv. Elizabete Ogrske, leta 1235, si je močno prizadeval za pospešitev njenega kulta tudi na slovenskih tleh. O tem pričata cerkev sv. Elizabete v Ljubnem ob Savinji in župnijska cerkev v Slovenj Gradcu, obe posvečeni tej svetnici.
Keywords: Bertold V. Andeški, grofje Andechs–Meranijski, sv. Elizabeta Ogrska (Turingijska), visoki srednji vek, umetnostni spomeniki.
Published in DKUM: 02.12.2021; Views: 645; Downloads: 56
.pdf Full text (3,28 MB)

3.
Na poti iz nasilnega partnerskega odnosa : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Mija Balek, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava pot iz nasilnega partnerskega odnosa, kaj žrtvi da moč za odhod iz njega ter obdobje po zapustitvi nasilnega partnerja. Nasilje v partnerskem odnosu še vedno predstavlja veliko težavo v naši družbi. Največ žrtev je žensk, vendar je vedno več tudi moških žrtev. Z nasiljem, ki ga izvaja moški nad žensko, se povečuje tudi neenakost med spoloma, predvsem se kaže v moči med njima, kar posledično vodi tudi do diskriminacije žensk. Na žalost se nasilje izvaja za »štirimi« stenami in tako ga je še težje prepoznati oziroma odkriti, kar žrtvam nasilja predstavlja še toliko težji odhod, saj jih spremlja strah, da jim nihče ne bo verjel. Zato je toliko pomembneje, da se o nasilju več govori, informira in se o tem ozavešča širšo družbo. Z ozaveščanjem in preprečevanjem ter nudenjem pomoči med seboj sodelujejo državne institucije in nevladne organizacije. V diplomskem delu so predstavljene oblike nasilja ter zakaj žrtve molčijo in vztrajajo v nasilnem partnerskem odnosu. Temu sledi odločanje o zapustitvi nasilnega partnerja, kar ženski predstavlja veliko tveganje, da se situacije s tem ne bi še bolj poslabšala, saj obstaja velika verjetnost, da bi nasilnež, ko bi dognal, da ga partnerka želi zapustiti, nasilje samo še stopnjeval, in tu gredo žrtve na vse ali nič. Ko se oseba, ki doživlja partnerja, dokončno odloči, da naredi konec tovrstnemu odnosu, se lahko obrne na državne institucije ali na nevladne organizacije in tam pridobi ustrezno pomoč. Diplomsko delo se oblik pomoči in procesa odhajanja iz nasilnega odnosa ter državnih institucij in nevladnih organizacij, ki jim pri tem kar se da pomagajo, podrobneje dotaknem v nadaljevanju. Diplomsko delo se dotakne tudi posledic, ki jih nasilje povzroči, in okrevanja po njem, ko ženska dokončno obrne novi list v svojem življenju.
Keywords: diplomske naloge, nasilje nad ženskami, oblike pomoči, odhod iz nasilnega odnosa, posledice nasilja, življenje po nasilnem odnosu
Published in DKUM: 04.11.2021; Views: 687; Downloads: 141
.pdf Full text (644,13 KB)

4.
Ikonografske posebnosti poslikave v podružnični cerkvi na Sv. Primožu nad Kamnikom - analiza likovnih vzorov
Nike Duh, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu so predstavljeni v literaturi navedeni kot tudi na novo odkriti likovni vzori za srednjeveško poslikavo cerkve sv. Primoža in Felicijana na Sv. Primožu nad Kamnikom. Predloženo delo je prva samostojna obravnava likovnih vzorov za ikonografske posebnosti svetoprimoške poslikave. Obravnavani so izbrani prizori, katerim se pisci v literaturi do sedaj še niso natančneje posvečali. Poudarek je na prizorih iz Marijinega cikla, ki vsebujejo ikonografske posebnosti, kot so pismo s tremi pečati in zavrnjeni snubec, ki v besu grize palico, na izbranih figurah kraljevega spremstva in žanrskih upodobitvah v prizoru Pohoda in poklona sv. Treh kraljev, na podobah nadlog na Kužni sliki in določenih samostojnih prizorih. Vsi zbrani primeri možnih zgledov so bili s stališča sloga, tipologije in ikonografije primerjani s svetoprimoškimi prizori in ob koncu naloge analizirani v navezavi na geografsko območje njihovega nastanka. Izkazalo se je, da so grafične predloge skoncentrirane na območje južne in osrednje Nemčije. V zvezi s slikarskimi vzori, ki so zastopani predvsem z oltarnimi tablami, pa je bilo ugotovljeno, da je njihov izvor predvsem južna Nemčija, prihajajo pa tudi s Tirolske, predvsem z Južne, posamezni primeri pa tudi s Koroške, iz Kölna, Salzburga, z Nizozemske ter iz osrednje in severne Italije.
Keywords: pozni srednji vek, umetnost, ikonografske posebnosti, stenske poslikave, grafični listi, tabelno slikarstvo, Albrecht Dürer, Sv. Primož nad Kamnikom
Published in DKUM: 29.09.2021; Views: 838; Downloads: 218
.pdf Full text (15,95 MB)

5.
Srednjeveška figuralna stavbna plastika s profanimi motivi na Slovenskem
Anja Mohorko, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava srednjeveško figuralno stavbno plastiko s profanimi motivi na Slovenskem. Za boljše razumevanje teme so na začetku predstavljene funkcija stavbne plastike in kamnoseške delavnice. Sledi obsežnejši sklop analize izbranih motivov. Ti so analizirani glede na njihovo pojavnost v času, geografskem prostoru in glede na njihovo ikonografijo. Obravnavana stavbna plastika spada časovno v obdobje med okoli 1200 in okoli 1500, geografsko pa je omejena na današnji slovenski prostor. Za boljšo preglednost so motivi obravnavani najprej po stoletjih, nato po pokrajinah (Štajerska s Prekmurjem, Gorenjska, Primorska in osrednja Slovenija z Notranjsko in Dolenjsko). Primeri zajemajo tako eno- kot večfiguralno stavbno plastiko, razdeljeni pa so glede na skupne ikonografske motive. V besedilu obravnavamo tako človeške kot živalske figure, zajeta pa je tudi njihova interpretacija. V zadnjem delu magistrskega dela so izbranim motivom poiskane skupne karakteristike in njihova izhodišča ter primerjave v srednjeevropski umetnosti. Magistrsko delo predstavlja vpogled v izbrano srednjeveško figuralno stavbno plastiko s profanimi motivi na Slovenskem in s tem omogoča boljši pregled ter boljše razumevanje posameznih ikonografskih motivov v sakralnih stavbah in njihovega sporočila.
Keywords: srednji vek, kiparstvo, stavbna plastika, profani motivi, figuralika, ikonografija
Published in DKUM: 07.10.2020; Views: 1002; Downloads: 140
.pdf Full text (7,04 MB)

6.
Povezanost perfekcionizma z akademskim samooviranjem in študijsko uspešnostjo
Mija Štrakl, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo naredili pregled znanstvene literature o perfekcionizmu in akademskem samooviranju, raziskali njun odnos, preučili njuno vlogo v študijski uspešnosti in preverili razlike med spoloma v obravnavanih konstruktih. Za namene raziskave smo prevedli in priredili Tridimenzionalni vprašalnik perfekcionizma (ang. The Big Three Perfectionism Scale; BTPS; Smith idr., 2016), ki predstavlja novo mero perfekcionizma in glede na predhodne raziskave (npr. Casale idr., 2020; Kilmen in Arikan, 2020; Smith idr., 2016) izkazuje dobre psihometrične lastnosti. V baterijo vprašalnikov smo vključili še Frostovo multidimenzionalno lestvico perfekcionizma (FMPS; Frost idr., 1990) in Vprašalnik učnega samooviranja (ASHS; Midgley idr., 1998). V raziskavi je sodelovalo 326 študentov 1. letnikov, ki obiskujejo različne študijske programe na fakultetah Univerze v Mariboru. Rezultati faktorske analize so pokazali, da se vprašalnik na našem vzorcu obnese približno v skladu s pričakovanji. S pomočjo multiple regresijske analize smo ugotovili, da neprilagojene dimenzije perfekcionizma (predvsem starševska kritika, narcisistični perfekcionizem ter dvom v dejanja) statistično pomembno napovedujejo akademsko samooviranje v pozitivni smeri. Prilagojene dimenzije perfekcionizma so se prav tako pokazale kot statistično pomemben napovednik akademskega samooviranja, vendar pa skupaj pojasnjujejo le 4 % variance v preučevani spremenljivki. Narcisistični perfekcionizem in osebni standardi sta se pokazala kot pozitivna napovednika študijske uspešnosti, medtem ko je akademsko samooviranje negativni napovednik študijske uspešnosti. Ta tematika pri nas še ni bila podrobno raziskana, zato lahko naše ugotovitve pomembno prispevajo k spoznanjem pedagoške psihologije, prav tako pa so prenosljive tudi na druga področja. Dodano vrednost naloge vidimo tudi v prevedenem in prirejenem Tridimenzionalnem vprašalniku perfekcionizma, saj le--ta še ni bil uporabljen na slovenskem vzorcu in predstavlja obetaven pripomoček za nadaljnje raziskave.
Keywords: perfekcionizem, akademsko samooviranje, študijska uspešnost, študenti, Tridimenzionalni vprašalnik perfekcionizma (BTPS)
Published in DKUM: 01.09.2020; Views: 928; Downloads: 227
.pdf Full text (1,15 MB)

7.
Kripta pod župnijsko cerkvijo sv. Jurija v Hočah v srednjem veku
Tamara Sprinčnik, 2020, master's thesis

Abstract: Pričujoče magistrsko delo temelji na analizi stavbnega razvoja srednjeveške kripte pod cerkvijo sv. Jurija v Spodnjih Hočah. V zgodovinskem uvodu je predstavljena cerkvenoupravna organizacija območja, ležečega južno od reke Drave, ki je ob razmejitvi leta 811 prešlo pod oblast oglejskega patriarhata. Razmejitev je ugodno vplivala na razvoj cerkvene organizacije, v okviru katere se je v obdobju med 11. in 12. stoletjem razvila ena izmed največjih in najstarejših župnij. Prva listinska omemba župnije v Hočah sega v leto 1146, vendar lahko njen dejanski nastanek prednjači za nekaj desetletij. Arhitekturna zasnova dveh prostorov kripte, postavljenih pravokotno drug na drugega, v tlorisu tvori obliko črke L. Kripta leži pod sedanjim gotskim prezbiterijem, pod jugovzhodnim delom cerkvene ladje in pod južno kapelo. Srednjeveško kripto sestavljajo: dvoranski prostor s trikonhalno zaključenim prezbiterijem, ozek hodnik in dvoladijski prostor. Arhitekture ne dopolnjujejo bogati detajli, temveč se odlikuje s svojo skromnostjo in zapleteno tlorisno sestavo. Kripta brez slehernega kamnoseškega okrasja ima značilnosti romanske gradnje, dalje obočno konstrukcijo križnogrebenastih obokov, katerih grebeni se proti temenu povsem izgubijo, ter vgrajene antične spolije na konstrukcijsko in statično pomembnih mestih. Zaradi svoje edinstvenosti je kripta težko primerljiva s primeri z avstrijskega območja. Naloga zajema tudi primerjavo arhitekturne zasnove hoške kripte z izbranimi primeri kript z avstrijskega območja, in sicer Amstettna, iz Krke, Celovca ob Vrbskem jezeru, Ardaggerja, Gössa in Schlägla. Pri tem so izpostavljene podobnosti, ki na neki način kripte med seboj povezujejo, in razlike, ki primere z vidika arhitekture kažejo kot edinstvene.
Keywords: kripta, cerkev sv. Jurija, Spodnje Hoče, oglejski patriarhat, srednji vek, romanika, rimske spolije, stavbni razvoj.
Published in DKUM: 09.06.2020; Views: 1185; Downloads: 135
.pdf Full text (6,43 MB)

8.
Situacijsko preprečevanje kriminalitete v rudarstvu
Mija Kos, 2019, review article

Abstract: Namen prispevka: Namen prispevka je predstaviti problematiko ureditve odlagališč rudarskih odpadkov z vidika ekološke kriminologije, opisati kriminološke teorije, ki se ukvarjajo z vzroki kriminalitete in podrobneje predstaviti Clarkove tehnike situacijskega preprečevanja kriminalitete. Cilj je preučiti oblike kriminalitete, ki so se pojavile kot posledica neurejenega rudarskega sektorja in predstaviti splošne smernice za ureditev odlagališč rudarskih odpadkov v Sloveniji. Metode: Prispevek temelji na pregledu in analizi obstoječe literature s področja rudarstva, odlagališč rudarskih odpadkov, ekološke kriminalitete, ekološke kriminologije in varstva okolja. Ugotovitve: V slovenskem in tujem prostoru nismo uspeli najti študije, ki bi obravnavala vse tri elemente hkrati (rudarske odpadke, odlagališče rudarskih odpadkov in ekološko kriminaliteto). V Sloveniji je večina študij osredotočenih na škodljive vplive rudarjenja na okolje, ureditev divjih odlagališč (ne rudarski odpadki), popise rudnikov in količine odloženih rudarskih odpadkov. Iz pregleda literature je razvidno, da je rudarski sektor v Sloveniji zapostavljen, kar omogoča pojav različnih oblik kriminalitete in ravno zato je ureditev sektorja zelo pomembna. Pomembno je odkriti vzroke posamezne obravnavane oblike kriminalitete, predlagati ukrepe za zmanjšanje oz. preprečevanje priložnosti za storitev kaznivega dejanja in oblikovati splošne smernice, ki bodo veljale za vsa enako kategorizirana odlagališča. Praktična uporabnost: V prispevku so podrobno predstavljene kriminološke teorije, ki razlagajo pojav kriminalnega vedenja pri posamezniku. Slednje je pomembno pri prepoznavanju oblik kriminalitete, ki se pojavljajo v rudarskem sektorju. Posledično lahko na teh ugotovitvah oblikujemo situacijsko preventivne ukrepe, ki bodo ob ustreznem izvajanju pripomogli k zmanjšanju priložnosti, ki vodijo v kriminalno dejanje. Izvirnost/pomembnost prispevka: Problematika ureditve odlagališč rudarskih odpadkov v Sloveniji z vidika ekološke kriminologije še ni bila obravnavana, zato ta študija predstavlja osnovo za prvo tovrstno raziskavo na slovenskih tleh.
Keywords: rudarstvo, rudarski odpadki, odlagališča, ekološka kriminologija, situacijsko preprečevanje kriminalitete
Published in DKUM: 06.04.2020; Views: 779; Downloads: 39
URL Link to full text
This document has many files! More...

9.
Slikarski okras na marginah srednjeveških rokopisov iz kartuzij na slovenskem ozemlju
Tina Ritlop, 2019, master's thesis

Abstract: Do sedaj še ni bilo študije, ki bi se posebej ukvarjala s problematiko slikarskega okrasa na marginah srednjeveških rokopisov iz kartuzijanskih samostanov v slovenskem prostoru. Pričujoča magistrska naloga zato podaja popis vseh znanih okrašenih srednjeveških rokopisov iz naših kartuzij (Žiče, Jurklošter, Bistra in Pleterje), osrednja pozornost pa je namenjena okrasu na marginah. Največ iluminiranih rokopisov prihaja iz Žič, največ rokopisov z okrasom na marginah pa iz Bistre. Natančnejša obravnava rokopisov »Summa de iure canonico« (Ljubljana, NUK, Ms 33) in »De civitate Dei« (Ljubljana, NUK, Ms 2) je pokazala, da v nekaterih primerih lahko govorimo o povezavi med besedilom ter spremljajočimi upodobitvami. Pri »De civitate Dei« ta povezava velja za večino marginalnih upodobitev, pri »Summa de iure canonico« pa le za nekatere (vizualizacije gesel), saj je večina upodobitev v funkciji raznovrstnih kazalk. S pomočjo teh ugotovitev naloga podaja tudi komentar na problem interpretacije profanih motivov v srednjeveških rokopisih v primeru naših kodeksov. Obravnava okrasja v omenjenih dveh rokopisih vključuje nekaj novih primerjav z iluminiranimi rokopisi iz širšega evropskega prostora. Naloga na podlagi kritične ocene ugotovitev v literaturi ponovno odpira tudi vprašanje avtorstva rokopisa »De civitate Dei«.
Keywords: slovenske kartuzije, okrašeni srednjeveški kartuzijanski rokopisi, slikarski okras na marginah, Žiče, Jurklošter, Bistra, Pleterje
Published in DKUM: 24.09.2019; Views: 1206; Downloads: 132
.pdf Full text (3,46 MB)

10.
Umetnostni spomeniki na Spodnjem Štajerskem na skicah in risbah Carla Haasa kot vir za umetnostno zgodovino
Doroteja Kotnik, 2018, master's thesis

Abstract: Zapuščina Carla Haasa je pomemben vir za umetnostnozgodovinsko raziskovanje, saj nam predstavi umetnostne spomenike Spodnje Štajerske v času tretje četrtine 19. stoletja, preden so začeli vanje obsežno posegati. Med zapuščino se velik del dokumentacije navezuje na umetnostne spomenike Spodnje Štajerske. Risbe predstavljajo mesta, gradove, samostane in cerkve. Iz ohranjene Haasove dokumentacije lahko razberemo, na kakšen način so popisovali umetnostne spomenike na Štajerskem. Glavna naloga Carla Haasa in njegovega naslednika Johanna Gradta je bila popis srednjeveških spomenikov Štajerske in izdelava pripadajočega zemljevida. Z ohranjenim gradivom v Haasovi zapuščini lahko rekonstruiramo deželna potovanja deželnih arheologov po Spodnjem Štajerskem. Haasovo zapuščino hrani Štajerski deželni arhiv v Gradcu, drobce velikega fonda pa hranita tudi Zavod za spomeniško varstvo kulturne dediščine Slovenije – Območna enota Celje in Informacijsko-dokumentacijski center za dediščino Ministrstva za kulturo. S pregledom obstoječih risb si lahko pomagamo pri umetnostnozgodovinskem raziskovanju spomenikov na Spodnjem Štajerskem. Pregledane in analizirane risbe so odprle nova vprašanja in prinesle nova umetnostnozgodovinska spoznanja o ptujskogorski cerkvi, župnijski cerkvi sv. Ožbalta na Ptuju, cerkvi sv. Treh kraljev v nekdanjem samostanu Studenice, cerkvi sv. Duha v Slovenj Gradcu, kartuzijah Jurklošter in Žiče. 95 % risb iz Haasove zapuščine, ki predstavljajo umetnostne spomenike na Spodnjem Štajerskem, še ni bilo objavljenih in raziskanih.
Keywords: Carl Haas, Johann Gradt, Žička kartuzija, kartuzija Jurklošter, Studenice, Ptujska Gora, Marija z Detetom, deželno potovanje, neobjavljene risbe, Spodnja Štajerska, spomeniško varstvo
Published in DKUM: 22.11.2018; Views: 1291; Downloads: 272
.pdf Full text (2,68 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica