Search the digital library catalog

Query:	search in
	search in
	search in
	search in
Work type:	* old and bologna study programme
Language:
Search in:
Options:	Show only hits with full text
	Reset

1 - 2 / 2

Spor majhne vrednosti s spremembami po noveli ZPP-E in analizo sodne prakse
Mihela Predikaka, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava področje civilnega prava, natančneje postopek v sporih majhne vrednosti, ki ga Zakon o pravdnem postopku uvršča med posebne postopke. Postopek v sporih majhne vrednosti je zasnovan tako, da sta zaradi nizke vrednosti spornega predmeta v ospredje postavljeni načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka. Da ne bi prišlo do situacije, ko bi stroški postopka bili višji od vrednosti spornega predmeta, je zakonodajalec v postopkih v sporih majhne vrednosti oblikoval posebna pravila, ki odstopajo od pravil rednega pravdnega postopka in zreduciral nekatere faze rednega pravdnega postopka. Ker postopek v sporih majhne vrednosti temelji na načelu pisnosti, komunikacija med strankami poteka na podlagi pisnih vlog, v katerih stranke navajajo vsa dejstva in predlagajo dokaze. Zakon o pravdnem postopku pod določenimi pogoji dopušča možnost izdaje sodne odločbe brez izvedbe glavne obravnave. Vendar pa mora sodišče v skladu z najnovejšo ureditvijo uvedeno z novelo ZPP-E vedno razpisati glavno obravnavo, če tako zahteva katera od strank. Novela ZPP-E je na novo uredila tudi institut obrazložitve sodbe in s tem ni samo pospešila postopka, ampak tudi razbremenila sodnike. V magistrskem delu sem analizirala zakonsko ureditev v postopku v sporih majhne vrednosti ter z analizo sodne prakse ugotovila, kje v praksi nastajajo težave. Prav tako sem predstavila novosti, ki jih je uvedla novela ZPP-E na področju spora majhne vrednosti in podala razloge za spremembe. Postopek v sporu majhne vrednosti sem tudi primerjala s tujo pravno ureditvijo in analizirala morebitne podobnosti ali razlike.
Keywords: Spor majhne vrednosti, postopek v sporih majhne vrednosti, novela ZPP-E, glavna obravnava, obrazložitev sodbe v sporih majhne vrednosti.
Published in DKUM: 23.02.2018; Views: 2529; Downloads: 475
Full text (979,01 KB)

NADOMESTNO MATERINSTVO - VPLIV ZADEVE C-167/12 NA SLOVENSKO PRAVNO UREDITEV
Mihela Predikaka, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V sodobnem času se pari za pridobitev otroka vse bolj poslužujejo nadomestnega materinstva. Nadomestno materinstvo zajema vse primere, ko se ženska zaveže, da bo za plačilo ali neodplačno nosila in rodila otroka in ga po rojstvu za vedno izročila sopogodbeniku- to sta navadno zakonca, lahko pa tudi par, ki živi v zunajzakonski skupnosti. Čeprav Ustava Republike Slovenije določa, da je odločanje o rojstvu otrok svobodno, pa je v Sloveniji nadomestno materinstvo prepovedano. Kazenski zakonik z zaporno kaznijo sankcionira tistega, ki protipravno opravi postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo zaradi nadomestnega materinstva. Kaj naj torej stori slovenski par, ki želi dobiti otroka s pomočjo nadomestnega materinstva? Za razliko od Slovenije, je v Veliki Britaniji nadomestno materinstvo pod določenimi pogoji dovoljeno. Nadomestni materi pripadajo v zvezi s tem pravice, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Vendar pa v Veliki Britaniji ni posebne ureditve glede porodniškega dopusta za žensko, ki po rojstvu otroka prevzame starševsko skrb zanj (nameravana mati). Sodišče EU je obravnavalo več primerov, ki se nanašajo na upravičenje nameravane in nadomestne matere do določenih pravic. To pa je dokaz, da, čeprav je nadomestno materinstvo v Veliki Britaniji dovoljeno, da je to področje še dokaj pomanjkljivo urejeno. V primeru C -167/12 sta C.D. in njen partner, ki živita v Veliki Britaniji, otroka dobila s pomočjo nadomestne matere. Za otroka je C.D. začela skrbeti in ga dojiti takoj po njegovem rojstvu. Nekaj mesecev po rojstvu otroka je britansko sodišče s soglasjem nadomestne matere in v skladu z britansko zakonodajo na C.D. in njenega partnerja preneslo polno in trajno starševsko skrb za otroka. C.D. je pri svojem delodajalcu vložila prošnjo za plačan dopust na podlagi njegove ureditve za posvojitev. Delodajalec je C.D. obvestil, da dogovor o nadomestnem materinstvu, ki ga je sklenila, ne izpolnjuje pogojev, ki so določeni s to ureditvijo. Vprašanje sodišča v tem primeru je, ali je treba C.D. priznati pravico do porodniškega dopusta in ali bi lahko to pomenilo diskriminacijo na podlagi spola.
Keywords: nadomestno materinstvo, zadeva C-167/12, porodniški dopust, diskriminacija
Published in DKUM: 21.04.2016; Views: 1600; Downloads: 153
Full text (668,67 KB)

Search done in 0.06 sec.