1. Jezik ob meji in na mejiMarija Bajzek Lukač, 2025 Abstract: Znanstvena monografija Jezik ob meji in na meji predstavlja sociolingvistični pogled na prekmurski slovenski knjižni jezik, porabsko narečje, leksikografijo in jezikovno krajino Porabja. Knjiga je razdeljena na tri poglavja: (1) Jezik ob meji, (2) Jezik v slovarjih in (3) Jezik na meji. V prvem poglavju je prikazan razvoj prekmurskega knjižnega jezika od začetkov evangeličanskega slovstva in razvoja katoliške pismenosti do nastanka Pavlove slovnice prekmurskega slovenskega jezika. V drugem poglavju so zbrani prispevki o leksikografiji, o slovarju govora Gornjega Senika, velikem madžarsko‑slovenskem slovarju in o slovenskih zemljepisnih poimenovanjih v Porabju ter širši okolici. Tretje poglavje prinaša sociolingvistične razprave o jezikovnem načrtovanju, jezikovni krajini in stanju materinščine (prek‑ mursko narečje, porabski govor) v Porabju. Osrednje spoznanje monografije Jezik ob meji in na meji je, da se je slovenski jezik ob Rabi do začetka 20. stoletja razvijal skupaj in sočasno s prekmurščino. Ustvarjalci tega območja so pomembno prispevali k razvoju in ohranjanju prekmurščine. Porabščina je danes jezik sporazumevanja med starejšimi govorci, zato potrebuje več pozornosti in strokovne podpore, če želimo, da bo ostala vitalna in obstala v prostoru ob Rabi.
Keywords: prekmurski slovenski knjižni jezik, porabsko narečje, gornjeseniški govor, jezikovna krajina, jezikovno načrtovanje, narečni slovarji, veliki madžarsko‑slovenski slovar
Published in DKUM: 11.11.2025; Views: 0; Downloads: 3
 Full text (6,14 MB)
This document has many files! More... |
2. Oblačilno izrazje pri Sveti Trojici v Slovenskih goricahMihaela Koletnik, Benedikta Gungl, 2025 Abstract: Monografija prinaša izsledke raziskave narečnega oblačilnega izrazja pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah. Na podlagi ugotovljenih glasoslovnih značilnosti – značilno ohranjanje kračine vseh issln. kratkih naglašenih samoglasnikov in izkazovanje definicijskih lastnosti panonske narečne ploskve vzhodne slovenščine – je utemeljena umestitev trojiškega govora v slovenskogoriško narečje panonske narečne skupine. Osrednji del monografije predstavlja prvi obsežnejši prispevek sploh k poznavanju narečne oblačilne terminologije pri Sveti Trojici. Opis podeželskega oblačilnega videza moških, žensk in otrok v drugi polovici 20. stoletja ter ob nekaterih posebnih priložnostih je nastal na podlagi ustnih pričevanj informatork, proučitve fotografij in lastnega, na izkušnjah temelječega vedenja. Tu predstavljeno in analizirano trojiško oblačilno izrazje je bilo pridobljeno z vodenimi intervjuji z govorci. Trojiški oblačilni termini so znotraj sedmih pomenskih sklopov predstavljeni ob izbranem slikovnem gradivu (304 slike) v obliki 736 abecedno urejenih slovarskih sestavkov. Obravnavani so glede na besedotvorne lastnosti in izvor, s čimer osvetljujemo pojave vnašanja tujih jezikovnih prvin v narečje, ter primerjano z iztočnicami v slovarskih delih, ki zajemajo knjižni jezik (Pleteršnikov slovar (1894–1895) in Slovar slovenskega knjižnega jezika2), s čimer osvetljujemo zgodovino pojavljanja posamezne besede v narečju in knjižnem jeziku, opredeljujemo njeno razširjenost ter opozarjamo na morebitne pomenske razlike.
Keywords: dialektologija, panonska narečna skupina, slovenskogoriško narečje, krajevni govor pri Sveti Trojici, terminologija, oblačilno izrazje
Published in DKUM: 11.09.2025; Views: 0; Downloads: 12
Full text (8,74 MB)
This document has many files! More... |
3. |
4. Značilnosti živali in njihove vloge v izbranih slovanskih primerjalnih frazemihMihaela Koletnik, Natalia Kaloh Vid, 2025, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: V prispevku preučujemo knjižne slovenske, hrvaške, makedonske in ruske primerjalne frazeme z zoonimno sestavino, ki opredeljujejo človekove lastnosti (značajske, mentalne, telesne), človekova čustva in občutenja, vedenjske vzorce in stanja. Živalski frazemi s preslikavo zunanje podobe živali ter njenih ustaljenih, resničnih, domnevnih in pogosto antropomorfno pripisanih lastnosti na človeka označujejo ljudi in razkrivajo njihov značaj, poleg tega pa še nazorno prikazujejo človekovo vrednotenje živali v določeni skupnosti ter kakšen položaj ji ta pripisuje. Živali so največkrat instrumentalizirane za izražanje negativnih človeških značajev in medčloveških odnosov, kot so npr. lažnivost, lenoba, radovednost, neumnost, jeza, sovraštvo, ljubosumje, pijanost, redkeje pozitivnih, npr. delavnost, moč, zvestoba, ljubezen in razumevanje. V obravnavanih primerjalnih živalskih frazemih se nazorno razodeva hierarhičen človekov odnos do živali. Ohranja se središčnost človeške eksistence, živali pa so marginalizirane in v podrejenem položaju. Taka reprezentacija pa je nujno antropocentrična.
Keywords: slovenščina, hrvaščina, makedonščina, ruščina, frazeologija, primerjalni frazemi, zoonimi
Published in DKUM: 26.08.2025; Views: 0; Downloads: 15
Full text (646,25 KB)
This document has many files! More... |
5. |
6. Vinogradniška terminologija v Jeruzalemu : magistrsko deloVanessa Vočanec, 2025, master's thesis Abstract: V magistrskem delu so predstavljeni izsledki raziskave, v kateri smo zbirali narečno vinogradniško terminologijo v Jeruzalemu. Delo je nastalo z namenom, da bi se dokumentiralo in ohranilo čim več narečnih izrazov. Na začetku predstavljamo geografski in zgodovinski oris Ljutomersko-Ormoških goric ter kraja Jeruzalem. Sledi narečna umestitev krajevnega govora v Jeruzalemu v prleško narečje panonske narečne skupine, natančneje v spodnjeprleški govor. Na kratko je opisano tudi vinogradništvo kot panoga in kot del življenja v regiji. Poglavitni del naloge predstavlja tematski slovar vinogradniške terminologije, kjer predstavljamo zbrano narečno besedje s področja vinogradništva, ki smo ga zbrali s pomočjo dveh informatorjev, pri čemer smo se oprli na vprašalnico vinogradniške terminologije in na njune pripovedi. Zbrali smo 207 različnih eno- in večbesednih leksemov, jih slovarsko uredili, njihov pomen obogatili s ponazarjalnim gradivom, ugotavljali njihov izvor in primerjali izpričanost v Slovarju slovenskega knjižnega jezika ter Pleteršnikovem slovarju. Ugotovili smo, da informatorji dobro poznajo narečno izrazje, tudi pripadniki srednje generacije. Večina zbranih leksemov je sicer izvorno slovanska, vendar je na besedje precej vplival nemški jezik, kar dokazuje kopica prevzetih besed germanskega izvora. Pri primerjavi s slovarji ugotavljamo, da tako SSKJ kot Pleteršnikov slovar beležita približno isto število narečnih izrazov.
Keywords: Jeruzalem, panonska narečna skupina, prleško narečje, vinogradniška
terminologija
Published in DKUM: 09.07.2025; Views: 0; Downloads: 26
Full text (4,30 MB) |
7. Frazemi s poimenovanji za živali v hotinjskem govoru : magistrsko deloNataša Dokl, 2025, master's thesis Abstract: Magistrska naloga z naslovom Frazemi s poimenovanji za živali v hotinjskem govoru obravnava živalske frazeme v hotinjskem govoru, ki spada med vzhodnopohorske govore štajerske narečne skupine. V središče postavlja primerjalne frazeme, v katerih nastopajo poimenovanja za živali, zlasti domače in prostoživeče, ter razkriva, kakšno vlogo imajo te živali kot pomenski nosilci v narečnem govoru.
Gradivo je bilo zbrano s pomočjo terenskega raziskovanja in nato primerjano s knjižnimi frazemi iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika ter Slovarja slovenskih frazemov. Ugotovljeno je bilo, da se manjši del narečnih frazemov delno ali v celoti pomensko prekriva s knjižno različico, medtem ko več primerjalnih frazemov kaže izrazito lokalno specifiko in niso zabeleženi v knjižnih slovarjih. Prav ti frazemi pričajo o živosti in ustvarjalnosti narečnega jezika, ki ohranja prvine tradicionalnega mišljenja in vrednotenja sveta.
Poseben poudarek je namenjen prenesenim pomenom, ki jih imajo živali v frazemih – pri tem izstopajo predvsem negativne osebnostne in socialno nezaželene lastnosti, kot so lenoba, lažnivost, trma, pijanost … Pozitivni pomeni, kot sta pridnost ali zvestoba, so redkejši, a vseeno prisotni. V delu so pod drobnogled vzete tudi manjšalnice, ki pogosto izražajo nežnost ali čustveno navezanost in se pojavljajo tako ob domačih kot tudi ob prostoživečih živalih.
Namen naloge je prispevati k raziskovanju slovenske narečne frazeologije, ki je še vedno slabo dokumentirana. S tem magistrskim delom smo želeli dopolniti jezikovno sliko slovenskega prostora in opozoriti na pomen ohranjanja jezikovne ter kulturne raznolikosti, kot jo odraža tudi hotinjski govor.
Keywords: dialektologija, štajerska narečna skupina, vzhodnopohorski govor, narečna frazeologija, primerjalni frazemi z zoonimno sestavino
Published in DKUM: 08.07.2025; Views: 0; Downloads: 8
Full text (1011,04 KB) |
8. E-learning materials for the Slovene language in elementary schools (6th-9th grade)Alenka Valh Lopert, Mihaela Koletnik, 2019, original scientific article Abstract: The theoretical part of the paper presents the project Slovenščina na dlani (lovene in e al o or and) which is intended for the establishment of an interactive learning environment for the Slovene language (as mother tongue) in elementary and secondary schools. In this paper we limit the research to elementary school. In the empirical section, we focus on freely available e-learning materials for the Slovene language from the 6th to the 9th grade of elementary school and present the results of an analysis of 10,118 tasks according to their types. The findings indicate an unbalanced representation of different types of tasks, with short answer types in the majority, the task type that is least popular among students. By introducing the most advanced linguistic technology into learning processes, we try to overcome the limitations of existing e-resources for learning the Slovene language.
Keywords: Slovene language, language study and teaching, native language, elementary education, learning resources, projects, mother tongue, elementary school, elearning resources
Published in DKUM: 10.06.2025; Views: 0; Downloads: 1
Full text (241,82 KB)
This document has many files! More... |
9. Imenitnost slovenskega jezikaMarko Jesenšek, 2024, scientific monograph Abstract: Knjiga Imenitnost slovenskega jezika v prvem razdelku predstavlja moj pogled na pretirano udinjanje dela slovenske visokošolske srenje globalni kapitalski eliti, ki usmerja slovensko visoko šolstvo na stranpota slovenstva. Dokazujem zmoto, da se mora slovenščina v univerzitetnih predavalnicah na Slovenskem in v znanstvenih objavah slovenskih profesorjev zamenjati z angleščino. Premislek o (ne)potrebnosti slovenskega (učnega) jezika prinaša jasen zaključek, da slovenskemu (učnemu) jeziku ne smemo odvzeti imenitnosti zaradi tujščine (=angleščine). V Sloveniji je doma slovenščina, brez nje v Sloveniji ne bo šlo, zato je potrebno razumeti, da tudi na slovenskih univerzah ne gre brez slovenščine. Finančnih težav slovenskega visokega šolstva ne smemo reševati z razprodajo slovenskega učnega jezika in prelaganjem odgovornosti za nespametno anglizacijo slovenskih univerz na ramena t. i. »internacionalizacije«. V drugem razdelku knjige prikazujem odnos mojih profesorjev in vzornikov (Martina Orožen, Zinka Zorko, Jože Toporišič, Jožef Smej) do slovenskega jezika in vsega, kar določa pošteno znanstveno in raziskovalno delo ter odgovornost do slovenstva.
Keywords: slovenski jezik, jezikovna politika in jezikovno načrtovanje, 15. člen Zakona o visokem šolstvu, učni jezik, anglizacija slovenskega visokega šolstva
Published in DKUM: 22.11.2024; Views: 0; Downloads: 48
Full text (12,68 MB)
This document has many files! More... |
10. Besedje iz pomenskega polja "Človek" (telo, bolezni, družina) v izbranih koroških govorih : diplomsko deloKatja Tomažič, 2015, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Besedje iz pomenskega polja Človek »telo, bolezni, družina« v izbranih koroških govorih prikazuje narečno in glasoslovno podobo severnopohorsko-remšniškega narečja v štirih raziskovalnih točkah.
S pomočjo vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas je izbranih 151 vprašanj, ki so razdeljena v tri pomenska polja.
V diplomskem delu je najprej predstavljena koroška narečna skupina in severnopohorsko-remšniško podnarečje. Tej predstavitvi sledi geografski, zgodovinski in glasoslovni oris krajev, ki smo jih analizirali.
Severnopohorsko-remšniško narečje se govori na obeh straneh reke Drave od Ruš do Vuzenice in na drugi strani po Kozjaku vse do Svetega Duha na Ostrem Vrhu.
Poglavitni del diplomskega dela predstavlja analiza zbranega besedja, ki prikazuje narečno podobo štirih izbranih krajev: Radlje ob Dravi, Ribnica na Pohorju, Vuzenica in Sveti Primož na Pohorju. S pomočjo informatojev in vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas sem zbrala gradivo in ga analizirala.
Zbrano gradivo je zapisano v fonetični obliki in obdelano s pomočjo strokovne literture.
Ugotovila sem, da je največ besed slovanskega izvora, tem sledijo prevzete besede iz nemščine, saj se obravnavano območje stika z nemško govorečim jezikovnim prostorom.
Keywords: dialektologija, koroško narečje, severnopohorsko-remšniško narečje, vprašalnice SLA, pomensko polje »Človek«
Published in DKUM: 24.09.2024; Views: 0; Downloads: 23
Full text (2,27 MB) |
