Search the digital library catalog

Abstract: Gnojilo, s katerim prispevamo k zmanjšanju negativnega vpliva na okolje je lahko tudi kompost iz lignoceluloznega odpada, ki nastaja kot stranski produkt pri pridelavi gob. Cilj študije je bil oceniti primernost kompostiranega gobjega substrata za gnojenje ter vpliv tega na pridelek in kakovost paradižnika. Raziskava je potekala v letu 2022 na tržno usmerjeni zelenjadarski kmetiji Murko. Vključevala je štiri gnojilna obravnavanja: kontrolo (C), standardno gnojenje z mineralnimi gnojili (S), gnojenje s kompostiranim izrabljenim gobjim substratom (IGS) in kombinacijo mineralnih gnojil ter kompostiranega izrabljenega gobjega substrata (S+IGS), zasnovano v naključnem blok sistemu s tremi ponovitvami. Uporabljen je bil kultivar paradižnika 'Belle F1', ki je bil posajen v rastlinjak. Vrednotenje je zajemalo šest obiranj paradižnika, oceno skupnega in tržnega ter netržnega pridelka. V laboratoriju FKBV so bila izvedena merjenja premera, višine in mase plodov. Analizirane so bile vsebnosti sladkorja, C-vitamina, nitratov, nitritov, titracijskih kislin ter količine suhe snovi. Vzorčenje tal je potekalo na začetku in koncu rastne dobe, s tem pa so bile opravljene meritve parametrov tal v laboratoriju FKBV, vključno z vsebnostjo hranil, reakcijo tal ter organsko snovjo. Rezultati enoletnih meritev so pokazali, da so bili plodovi na obravnavanju S+IGS v povprečju višji (67,7 ± 0,80 mm) od C (63,3 ± 1,31 mm) in IGS (62,3 ± 1,58 mm). Gnojenje z različnimi gnojil in njihovimi kombinacijami (S, IGS, S +IGS) ni vplivalo na višino pridelka, število plodov in parametre kakovosti paradižnika, kar je najverjetneje posledica visoke vrednosti mineralnega dušika v tleh pred in med rastno dobo paradižnika.
Keywords: izrabljen gobji substrat, paradižnik, gnojenje, pridelek, kakovost
Published in DKUM: 06.10.2023; Views: 567; Downloads: 42
Full text (2,52 MB)