| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 132
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Analiza pričakovanj profesionalnih igralcev nogometa z delom njihovih športnih agentov
Monika Ribič, 2021, master's thesis

Abstract: Nogomet velja za enega izmed najbolj popularnih in najbolj razširjenih športov na svetu. Ker se šport neprestano razvija in postaja vedno bolj zapleten, so se športniki odločili, da bodo nekatere naloge prepustili svojim športnim agentom, katerih prvotna naloga je, da zastopajo interese športnika z namenom sklenitve profesionalne pogodbe. V kolikor ta ni sklenjena glede na športnikova pričakovanja, sledi nezadovoljstvo, le-to pa lahko negativno vpliva na športnikov uspeh. Namen našega raziskovanja je ugotoviti, zakaj prihaja do razhajanj med pričakovanji profesionalnih igralcev nogometa in dejanskim stanjem. Raziskati smo želeli, ali se stopnja zadovoljstva posameznikov z delom njihovih športnih agentov razlikuje glede na igralno mesto posameznika in glede na izkušnje z igranjem v tujini. Prav tako nas je zanimalo, kateri so glavni kriteriji profesionalnih igralcev nogometa pri izbiri športnih agentov in katere kompetence želijo, da jih ima njihov športni agent. V empiričnem delu smo s pomočjo deskriptivne metode in metode kompilacije preučili strokovno literaturo s področja tematike pričakovanj in zadovoljstva posameznikov, vrst kompetenc in nalog športnih agentov. Za potrebe raziskave pa smo se posluževali kvantitativne metode, kjer smo s pomočjo anketnega vprašalnika pridobili pomembne podatke, katere smo kasneje statistično obdelali v programu IBM SPSS Statistics 26. Raziskovalno okolje so predstavljali slovenski profesionalni igralci nogometa, ki trenutno igrajo v Prvi ligi Telemach in v tujini. Raziskava je pokazala, da ima 64,4 % profesionalnih igralcev nogometa športnega agenta, le-ti so z njihovim delom v povprečju zadovoljni, seveda pa obstaja prostor za izboljšave. Razlik o zadovoljstvu športnikov glede na kraj igranja nismo zaznali, smo pa zaznali razlike v zadovoljstvu glede na igralno mesto. Ugotovili smo, da do razhajanj med posameznikovimi pričakovanji in dejanskim stanjem prihaja zato, ker imajo športniki zastavljena previsoka pričakovanja oziroma njihov športni agent svojega dela ne opravi dobro. Študij literature in rezultati raziskave so nam pokazali, da se naloge športnih agentov od primera do primera močno razlikujejo. Prav tako pa se od posameznika do posameznika razlikuje spisek želenih kompetenc, katere posameznik želi, da jih ima njihov športni agent. Predstavili smo tudi konkretne rešitve, ki bi z ustrezno implementacijo v proces dela pripomogle k boljšemu doseganju zastavljenih ciljev in posledično k uresničitvi posameznikovih pričakovanj. Podali smo tudi predlog za nadaljnjo raziskavo, kjer bi ugotavljali, zakaj si posamezniki postavijo previsoka pričakovanja in kaj točno pričakujejo od svojih športnih agentov.
Keywords: pričakovanja, zadovoljstvo, profesionalni igralci nogometa, športni agenti
Published: 23.11.2021; Views: 32; Downloads: 0
.pdf Full text (1,32 MB)

2.
Digitalna marketinška strategija družinskega podjetja Boltez d.o.o.
Petra Boltez, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V sodobnem svetu je vloga digitalne marketinške strategije vse bolj pomembna, saj je na trgu vse več podjetij. Tako v večjih organizacijah kot tudi v družinskih podjetjih digitalizacija marketinških procesov prinaša mnogo koristi. Naš namen je bil prikazati ustrezno digitalno marketinško strategijo za družinsko podjetje Boltez d.o.o. V teoretičnem delu smo s pomočjo strokovne literature domačih in tujih avtorjev prikazali osnove digitalnega marketinga in strategij ter marketinga v družinskih podjetjih. V raziskovalnem delu smo podrobno predstavili družinsko podjetje Boltez d.o.o in naredili posnetek obstoječega stanja digitalnega marketinga. Za potrebe raziskave smo zbrali podatke s pomočjo kvantitativne analize in jih uporabili pri nadaljnjem intervjuju z direktorjem in odgovornim za marketing v podjetju. Dobljene rezultate smo med seboj primerjali in analizirali. Želeli smo pridobiti čim več podatkov za podajanje ustrezne digitalne marketinške strategije. Družinskemu podjetju Boltez d.o.o. smo svetovali, da začne z aktivno promocijo na spletu in na socialnih omrežjih, hkrati smo zapisali tudi nekaj predlogov. Ugotovili smo, da bi jim digitalni marketing pomagal pri sami prepoznavnosti blagovne znamke, pozicioniranju na trgu in pri iskanju novih potencialnih strank.
Keywords: digitalna marketinška strategija, digitalni marketing, družinsko podjetje, Boltez d.o.o.
Published: 21.07.2021; Views: 232; Downloads: 80
.pdf Full text (1,62 MB)

3.
Izzivi vodenja generacije z v trgovinah z oblačili
Neža Primožič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Vodenje je pomemben del managementa, ki vključuje usmerjanje, vplivanje in motiviranje zaposlenih, da bi ustrezno opravili naloge, potrebne za doseganje ciljev. Raziskovanje nove generacije Z, ki že zaseda delovna mesta, je bistveno za uspešno vodenje, saj bo s svojimi značilnostmi zagotovo spremenila delovno okolje, kar managerjem predstavlja velik izziv pri vodenju. Raziskali smo ključne značilnosti in delovne vrednote generacije Z. S kritičnim pregledom sekundarnih virov smo opredelili časovni in demografski okvir ter opredelili trende, ki so oblikovali generacijo Z in njihova pričakovanja na delovnem mestu. Visoka tehnološka usposobljenost je pozitivno in negativno vplivala na vse poglede njihovega življenja. Z analizo raziskav o generaciji Z in skozi intervjuje z vodjami različnih trgovin z oblačili smo ugotovili, da ima generacija Z slabe delovne navade, zato potrebuje vodenje in usmerjanje na področju socialnih veščin, timskega dela in delovnih navad. Zaradi minljive pozornosti je potrebno generacijo Z motivirati z različnimi nalogami in izzivi, da delo ne postane monotono, prav tako je za vodenje generacije Z bistvena odprta in jasna komunikacija, ki je podkrepljena s vizualnimi prikazi. Z opredelitvijo značilnosti generacije Z smo managerjem predstavili bolj jasno sliko, kakšen delavec je pripadnik generacije Z, ter na podlagi ugotovljenih značilnosti predlagali smernice, kako ustrezno voditi generacijo in se soočiti z izzivi, ki jih generacija Z prinaša. Vključevanje tehnologije v delovni proces, transparentno vodenje in jasna komunikacija, podkrepljena z povratnimi informacijami so priporočila za uspešno vodenje generacije Z. Podjetja se morajo bolj zavedati pomembnosti človeških virov in več vlagati v izobraževanje managerjev na področju vodenja in spreminjanju delovnega okolja, da bodo privabili mlado delovno silo in s tem ostali konkurenčni na trgu.
Keywords: Generacija Z, izzivi, vodenje, delovno okolje
Published: 08.06.2021; Views: 172; Downloads: 41
.pdf Full text (805,96 KB)

4.
Povezanost med družbeno odgovornostjo organizacij in odzivi potrošnikov z vidika marketinga
Ana Lambić, 2021, master's thesis

Abstract: Organizacije se kot posledica globalizacije soočajo z različnimi izzivi in močno konkurenco na tržišču. Posledično vedno pogosteje zasledimo pojem družbene odgovornosti organizacij, katero opredelimo kot zavedanje organizacij, da so del širše družbe ter da so odgovorne za svoje vplive, ki jih imajo na družbo in okolje. Le-ta ima pozitiven vpliv na odzive potrošnikov, kot so nakupni namen, zaupanje, zvestoba, zadovoljstvo, namen ponovnega nakupa, ugled, spoštovanje in pripravljenost večjega vložka. Namen dela je bil predstaviti teoretično podlago družbene odgovornosti organizacij in odzivov potrošnikov z vidika marketinga ter ugotoviti medsebojno povezanost med obravnavanima področjema. Za potrebe raziskave je bil uporabljen raziskovalni pristop, in sicer najprej s kritičnim pregledom sekundarnih virov literature in nato s kvantitativnim pristopom, za katerega so bili podatki zbrani z anketo. Sledila je interpretacija ugotovitev. Raziskava je pokazala, da je družbena odgovornost organizacij zelo pomemben dejavnik pri odločitvi za nakup pri potrošnikih, pri katerih je na podlagi raziskave moč zaznati pomanjkanje informacij z obravnavanega področja. Družbena odgovornost organizacij ima pozitiven vpliv na vse omenjene odzive potrošnikov, ki pa se razlikujejo glede na starost potrošnika. Družbena odgovornost organizacij je pomembna metoda za razvoj dolgotrajnega dobrega odnosa z deležniki, zato je zelo pomembno celovito poznavanje področja, ki ima pozitiven vpliv na obnašanje potrošnikov.
Keywords: družbena odgovornost organizacij, odzivi potrošnikov, marketing, organizacija, management
Published: 06.04.2021; Views: 327; Downloads: 152
.pdf Full text (1,16 MB)

5.
Vpliv prevoza na delo na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja
Ivana Tušek, 2021, master's thesis

Abstract: Ritem življenja je danes zelo hiter in vsaka prosta minuta, ura pomeni zelo veliko. V Sloveniji imamo srečo, da je država majhna in so vsa mesta relativno blizu, ampak še vedno nam ura vožnje do službe pomeni ogromno. Ravno zaradi tega, ker je Slovenija majhna in smo, če ni gneče na cesti, v namembnem kraju dokaj hitro, nam je zelo pomembno, da je delovno mestu kar se da blizu doma. Ni pa vedno tako in veliko ljudi se v službo vozi v sosednji kraj ali pa v prestolnico, v Ljubljano. Zanima nas, kako ljudje, ki so redno zaposleni, hodijo v službo: ali se veliko poslužujejo javnega prevoza ali se raje vozijo z osebnim avtomobilom. Poleg tega nas zanima, koliko jim je pomemben prosti čas in čas, ki ga preživijo z družino ter najbližjimi. V raziskovalnem delu smo analizirali podatke, zbrane z anketo. Ciljnih skupin nismo imeli, želeli smo čim večji vzorec. Pri nas je javni prevoz slabo organiziran, povezave in vozni redi so slabi, vlaki niso zelo hitri, poleg tega ni velike razlike v porabi denarja, če se v službo peljemo z osebnim avtomobilom. Pri osebnih avtomobilih pa nastane problem parkirnih mest. Nima vsako podjetje dovolj parkirišča za vse zaposlene, zato se določeni vozijo v službo skupaj ali pa grejo prej od doma, da najdejo brezplačno parkirišče. Veliko ljudi ima fokus na karieri in ugledu, ampak poleg tega jim ogromno pomeni tudi prosti čas, ki ga preživijo sami ali pa s svojo družino, zato se za prevoz na delo odločajo za tisti transport, ki je najhitrejši in tudi najcenejši.
Keywords: javni prevoz, družina, prosti čas, zaposleni, delovni čas
Published: 02.04.2021; Views: 331; Downloads: 61
.pdf Full text (2,08 MB)

6.
Vpliv team-buildinga na zadovoljstvo zaposlenih v podjetju janus trade,d.o.o.
Lea Gregorin, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Obravnavali smo vpliv team-buildinga na zadovoljstvo zaposlenih v podjetju Janus Trade, d.o.o. Obiskovanje programov team-building se je izkazalo kot pomemben dejavnik pri zagotavljanju zadovoljstva zaposlenih. V teoretičnem delu smo najprej opredelili pojem zadovoljstvo pri delu, kaj pomeni in kdaj je pravzaprav posameznik zadovoljen pri delu. Potem smo opredelili tim in timsko delo. Prikazali smo, kako je sestavljen tim, razvoj in oblikovanje tima in opredelili timske vloge. Na koncu pa smo opredelili team-building. Predstavili smo vrste team-buildingov, prednosti in slabosti, dotaknili smo se tudi današnje realnosti in ugotavljali, ali so virtualni team-buildingi nova realnost, ter na koncu tudi predstavili potek programov team-building. V empiričnem delu smo z anketnim vprašalnikom ugotavljali, kako pogosto podjetje, ki smo ga izbrali, organizira programe team-building, kakšne oblike izbirajo, kako ti programi vplivajo na medsebojne odnose zaposlenih in razvoj tima ter kakšno je splošno zadovoljstvo zaposlenih v podjetju. Ob koncu smo na osnovi empiričnega dela odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja in potrdili oziroma ovrgli postavljene hipoteze. Navedli smo tudi nekaj priporočil, ki bi podjetju še dodatno pomagala pri izboljšanju zadovoljstva zaposlenih in izbiri pravilnih oblik programov team-building. Ugotovili smo, da so zaposleni v podjetju po izvedbi programov team-building v veliki večini bolj motivirani za delo, njihova produktivnost se zviša, bolje se razumejo s svojimi sodelavci in bolj so povezani. Izvajanje programa team-building, v tem primeru zabavnega, vpliva na splošno zadovoljstvo v podjetju, zaposleni pa imajo do izvajanja teh programov zelo pozitiven odnos. Večino izmed teh odgovorov smo tudi pričakovali. Postavili smo hipoteze, da team-building vpliva na zadovoljstvo zaposlenih, da obstaja povezanost med udeležbo na team-buildingu in zadovoljstvom na delovnem mestu, da team-building pozitivno vpliva na medsebojne odnose zaposlenih in da med zaposlenimi v režiji in operativi obstajajo značilne razlike glede mnenja, ali jim team-building omogoča osebnostni in strokovni razvoj. Potrdili smo prvo hipotezo, da team-building vpliva na zadovoljstvo zaposlenih, in tretjo, da team-building pozitivno vpliva na medsebojne odnose zaposlenih. Preostalih dveh hipotez nismo mogli potrditi. Rezultati pa bi bili verjetno drugačni, če bi imelo podjetje več zaposlenih, kar pomeni večji vzorec anketirancev. Menimo, da se podjetje odloča za pravilno obliko team-buildinga, ki je v tem primeru zabavni team-building, saj iz rezultatov vidimo, da pozitivno vpliva na zaposlene in ima dejanski učinek pri zadovoljstvu in medsebojnih odnosih. Na splošno so zaposleni v podjetju zadovoljni, kar je spodbudno. Podjetje bi lahko poleg zabavne oblike delavnic dodalo še izobraževalni program, ki bi vplival na osebnostni in strokovni razvoj zaposlenih, vendar morajo spremljati, ali bo še vedno enak učinek na zaposlene. Ne želimo si seveda, da bi podjetje spremenilo vrsto izbora programa team-building in s tem povzročilo, da zaposleni ne bi bili zadovoljni oziroma izobraževanja ne bi dobro sprejeli.
Keywords: team-building, zadovoljstvo zaposlenih, tim, zaposleni
Published: 14.12.2020; Views: 279; Downloads: 44
.pdf Full text (1,63 MB)

7.
Ustanovitev podjetja s pomočjo projekta spot
Nina Stošić, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Podjetniki se na samostojno podjetniško pot podajo zaradi želje po ustvarjanju in samostojnosti ali pa iz nuje. Ne glede na razlog ustanovitve podjetja vse osebe imenujemo z enako besedo - podjetnik. Potencialni podjetniki so večinoma nevešči in negotovi v svoje postopke, ko se podajo na podjetniško pot. Z začetki so vedno težki in negotovi, zato so v državi prisotne razne ustanove za svetovanje in usmerjanje. V začetku teoretičnega dela smo proučili naslednje osnovne pojme: podjetništvo, podjetnik, podjetje, samostojni podjetnik in družba z omejeno odgovornostjo. V nadaljevanju smo med seboj primerjali najpogostejši formalnopravni obliki. Izpostavili smo ključne razlike med samostojnim podjetnikom in družbo z omejeno odgovornostjo. Dotaknili smo se tudi predstavitve podatkov iz poslovnega izida in podatkov iz bilance stanja, ki so zabeleženi v AJPES. Odgovore na raziskovalna vprašanja smo pridobili pri intervjuvankah, ki zasedajo različna mesta v projektu SPOT. Njihove odgovore smo analizirali in primerjali tako, da smo lahko dobili celostno sliko z vseh nivojev. Z analizo njihovih odgovorov smo odgovorili na štiri raziskovalna vprašanja. Zanimalo nas je, ali je državna podpora kakovostnih storitev podpornega okolja za potencialnega podjetnika pri ustanovitvi podjetja potrebna. Dotaknili smo se tudi problematike informiranja in izvajanja storitev s strani podpornega okolja za podjetništvo v Sloveniji. Zanimalo nas je, kdaj ima podporno okolje na podjetnika večji vpliv in kako sistem SPOT krepi podjetniško kulturo. Ugotavljamo, da je podporno okolje v Sloveniji zelo pestro. Sklepamo, da je državna podpora kakovostnih storitev za neveščega potencialnega podjetnika potrebna. Bistvo podpornega okolja za potencialnega podjetnika je izluščiti ustrezne informacije in mu ponuditi ustrezno svetovanje. Potrdili smo, da potencialni podjetnik pridobi ustrezne in ključne informacije na enem mestu, hkrati pa je tudi deležen ustreznega svetovanja. V nadaljevanju raziskave smo ugotovili, da je svetovanje na točki SPOT Svetovanje prilagojeno tako potencialnim podjetnikom kot tudi že ustaljenim. Ugotovili smo, da so storitve v korelaciji z ustanovitvijo podjetja nepogrešljive. Ker je projekt relativno nov v svetu podjetništva, znamka SPOT še ni tako zelo prepoznavna.
Keywords: podjetništvo, podjetnik, ustanovitev podjetja, projekt SPOT, točka SPOT Svetovanje
Published: 11.11.2020; Views: 260; Downloads: 45
.pdf Full text (518,16 KB)

8.
Družbena omrežja kot orodje mednarodnega marketinga
Maruška Padar, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Raziskovali smo družbena omrežja kot orodje mednarodnega marketinga. Osredotočili smo se na družbena omrežja Facebook, Instagram in TikTok. Raziskali smo, če jih je smiselno uporabiti kot svoje marketinško orodje, katere starostne skupine jih največ uporabljajo, kakšen vpliv imajo na potencialne potrošnike, se zaradi družbenih omrežij pogosteje odločajo za nakup ter če zaradi njih lažje pridobivajo informacije. V prvem delu so predstavljene teoretične osnove izbranega področja in orodja, ki smo jih uporabljali za pridobitev rezultatov raziskave. Preizkus je obsegal pridobitev rezultatov anketnega vprašalnika, ki so ga reševali tako Slovenci kot tujci, kar nam je omogočalo vpogled na mednarodni trg. S statističnimi analizami smo potem rezultate preverili in prišli do glavnih ugotovitev. Ugotovili smo, da je družbena omrežja kot orodje mednarodnega marketinga brez dvoma potrebno uporabiti, s tem pa je potrebno biti pozoren na to, katera je naša ciljna publika. Pridobili smo starostne skupine, s tem pa smo lahko pravilno segmentirali trg in pridobili ciljne skupine, znotraj katerih imajo potencialni potrošniki podobne potrebe in želje.
Keywords: družbeno omrežje, marketing, mednarodno, orodje
Published: 11.11.2020; Views: 243; Downloads: 32
.pdf Full text (620,87 KB)

9.
Predlogi za izboljšanje organzacijske klime v Občini Ribnica
Pia Tomšič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Organizacijska klima obstaja v vsaki organizaciji in je njen pomemben element. Vključuje vse občutke, ki določajo vedenje zaposlenih, in s tem posledično vpliva na njihovo zadovoljstvo v organizaciji. Zaposlen, ki je zadovoljen na delovnem mestu, bo svoje delo opravljal bolj kakovostno, podajal predloge, iskal rešitve, bo bolj inovativen in produktiven ter bo veliko prispeval k doseganju zastavljenih ciljev organizacije. Predmet proučevanja je bila organizacijska klima v Občini Ribnica. Zastavili smo si raziskovalna vprašanja, na katera smo odgovorili z analizo podatkov, zbranih z anketo na podlagi vzorca v Občini Ribnica. Anketni vprašalnik je bil zasnovan s pomočjo projekta SiOK in temelji na vprašanjih o dimenzijah organizacijske klime. Na podlagi naše analize ugotavljamo oceno organizacijske klime po dimenzijah. Dimenzija odnos do kakovosti je bila najbolje ocenjena dimenzija, najslabše ocenjena dimenzija pa je bila dimenzija notranjih odnosov. Z namenom izboljšanja organizacijske klime v Občini Ribnica smo podali predloge za izboljšanje posameznih dimenzij.
Keywords: organizacijska klima, organizacija, dimenzija organizacijske klime
Published: 08.11.2020; Views: 220; Downloads: 51
.pdf Full text (830,05 KB)

10.
Pričakovanja milenijcev od potencialnih delodajalcev
Alma Halilović, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Obravnavamo pričakovanja milenijcev do potencialnih delodajalcev. Milenijci so generacija, ki je rojena med letoma 1980 in 2000. Generacije so si med seboj različne, vsaka ima različne lastnosti in razmišljanje. Tako se pričakovanja z leti spreminjajo, zato je pomembno, da delodajalci stopajo v korak s časom in ugotovijo, kaj je tisto kar pritegne ljudi, da se zaposlijo v organizaciji in jih tudi zadržijo čim dlje. V teoretičnem delu smo se seznanili s profilom generacije Y, njihovimi lastnostmi in značilnostmi. Prav tako smo ugotovili kateri dejavniki so tej generaciji pomembni pri iskanju službe ter kaj potrebujejo na delovnem mestu, da bi bili zadovoljni. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali kateri dejavniki so milenijcem pomembni pri iskanju delovnega mesta in kateri na delovnem mestu. Raziskovali smo kje bi raje delali (v organizaciji ali od doma), kakšno plačilo pričakujejo, kako pomembne so jim denarne nagrade ter kako hitro so pripravljeni menjati službo. V diskusiji smo odgovarjali na raziskovalna vprašanja, ki smo si jih postavili v empiričnem delu. Ugotavljali smo kateri odgovori so bili med anketiranci najbolj pogosti ter kateri dejavniki so tisti, ki so milenijcem najbolj pomembni. Na podlagi pridobljenih odgovorov smo podali svoje mnenje ter priporočila za izboljšavo. Ugotovili smo, da je milenijcem pri iskanju službe na prvem mestu plačilo. Kljub temu so veliko pomembnost dali tudi drugim dejavnikom. Prav tako so jim pomembne denarne nagrade za uspešno opravljeno delo. Na samem delovnem mestu pa so jim najbolj pomembni medosebni odnosi. Ugotovili smo tudi, da si mladi želijo ostati na delovnem mestu čim dlje časa. Pri menjavi službe pa so neodločni. Ob ponudbi višjega plačila v drugi organizaciji bi mogoče bili pripravljeni menjati službo, kljub slabšim pogojem. Menimo, da bi podjetja lahko mladim ponujala ustrezno plačilo za opravljeno delo ter jim sčasoma plačilo tudi poviševala (na podlagi uspešnosti in delovne dobe). Prav tako bi lahko organizirali razne team buildinge ter družabne dogodke, na katerih bi se zaposleni lahko povezali ter tako bolje komunicirali. S tem bi lahko izboljšali medosebne odnose. Pomembno je tudi, da se nadrejeni povežejo s svojimi zaposlenimi. Tu bi priporočali mentorstvo ter ustrezno vodenje. Milenijci so generacija, ki potrebuje nekoga, da jih vodi in usmerja ter jim daje povratne informacije.
Keywords: pričakovanja, dejavniki, plačilo, medosebni odnosi, mentorstvo
Published: 05.11.2020; Views: 253; Downloads: 60
.pdf Full text (623,61 KB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica