Search the digital library catalog

Query:	search in
	search in
	search in
	search in
Work type:	* old and bologna study programme
Language:
Search in:
Options:	Show only hits with full text
	Reset

1 - 2 / 2

Posredovanje slabih novic onkološkim bolnikom
Mevludin Demirović, 2024, master's thesis

Abstract: Uvod: Na onkološkem področju ima komunikacija ključno vlogo pri vzpostavitvi terapevtskega medsebojnega odnosa. V zaključni nalogi smo želeli raziskati področje posredovanja slabih novic in posledic, ki jih te puščajo na medicinskih sestrah, bolnikih in njihovih svojcih. Metode: Opisna metoda dela je bila uporabljena s poudarkom na pregledu znanstvene literature. Vključene so bile podatkovne baze PubMed, CINAHL ter Web of Science. Za prikaz poteka iskanja je bil uporabljen model PRISME. S piramidno hierarhijo dokazov smo ocenjevali moč dokazov in z JBI orodjem podali kritično oceno člankov. Rezultati: Za končno analizo je bilo izbranih 7 člankov, od tega 1 sistematični pregled in analiza, 2 analitični presečni raziskavi in 4 kvalitativne raziskave. S pomočjo tematske analize smo določili kategorije s prostimi kodami. Glavna kategorija se glasi »Posredovanje slabih novic onkološkim bolnikom«, ki je sestavljena iz »Vloga medicinske sestre pri posredovanju slabih novic v povezavi s spreminjajočimi dejavniki« in »Vloga komunikacijskih modelov pri posredovanju slabih novic«. Rezultati kažejo na korelacijo med izboljšanimi izidi zdravljenja in splošnim zadovoljstvom z uspešno komunikacijo in prilagajanjem komunikacijskih modelov na osebo. Diskusija in zaključek: Medicinska sestra ima pomembno vlogo pri posredovanju slabih novic onkološkemu bolniku, saj ga kontinuirano obravnava, vodi, podpira ter motivira skozi proces holističnega zdravljenja.
Keywords: komunikacijski modeli, terapevtski odnos, zdravstvena nega, onkološke medicinske sestre
Published in DKUM: 30.05.2024; Views: 228; Downloads: 39
Full text (1,79 MB)

Onkološki bolnik in samomorilnost
Mevludin Demirović, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Samomorilnost pri onkoloških bolnikih je pogosta in se najpogosteje pojavlja ob postavitvi diagnoze. Pomembno je odkrivanje povezanosti onkoloških bolezni in pojava želje po samomoru ter preventivno delovanje, pri čemer lahko uporabimo presejalne vprašalnike, medicinsko osebje pa mora biti strokovno usposobljeno in izurjeno pri prepoznavanju dejavnikov tveganja in pravočasnem ukrepanju. Metode: Zaključno delo je teoretične narave, uporabljena je deskriptivna metoda. Viri so pridobljeni iz podatkovnih baz: Medline, Pubmed ter Google Scholar. Upoštevani so vključitveni in izključitveni kriteriji. S pomočjo PRISME smo prikazali potek iskanja literature. Rezultati: Glavne kategorije dejavnikov tveganja za samomor so razdeljene na področje fizičnih (slaba fizična pripravljenost, kvaliteta življenja), psihičnih (anksioznost, depresija), socialnih (bela rasa, starejši bolniki, neporočeni bolniki) in fizioloških dejavnikov (komorbidnost). Za ukrepanje pa je ključno prepoznavanje takšnih dejavnikov pri onkološki bolnikih, pri čemer nam lahko pomaga uporaba presejalnih lestvic in orodij. Razprava in sklep: Prepoznavanje samomorilno ogroženih onkoloških bolnikov ostaja težaven proces, saj se depresivno razpoloženje in tesnobnost, lahko pri obravnavi skrijeta. Potrebno je vzpostaviti zaupen odnos z bolnikom, da se pridobi občutek varnosti. Pri zaposlenih v obravnavi onkološkega bolnika je potrebno ob vsem znanju uporabiti tudi empatijo (podajanje informacij na razumljiv način, pravilno obravnavo težav, ustrezen odnos). Ob medsebojnem spoštovanju in zaupanju lahko zdravstveno osebje ob pojavu samomorilnosti skupaj z bolnikom poskuša reševati težave.
Keywords: onkologija, duševno zdravje, presejalna orodja, preventivni ukrepi, dejavniki tveganja
Published in DKUM: 24.12.2020; Views: 7723; Downloads: 237
Full text (1,54 MB)

Search done in 0.08 sec.