Search the digital library catalog

Abstract: Bolniki z revmatoidnim artritisom (RA) imajo krajšo pričakovano življenjsko dobo, glavni vzrok smrti predstavljajo srčno-žilna obolenja. Povečanega tveganja ni mogoče pojasniti zgolj s klasičnimi dejavniki tveganja (debelost, povišan krvni tlak, hiperlipidemija, kajenje). Vedno več je dokazov, da bi lahko kronično vnetje povečevalo tveganje za srčno žilna obolenja. V naši prospektivni raziskavi smo 15 let opazovali 70 bolnic z RA in 40 zdravih kontrol, brez klasičnih dejavnikov tveganja, ob vključitvi so bile vse premenopavzalne. Spremljali smo klasične dejavnike tveganja, vnetne pokazatelje (sedimentacijo, C reaktivni protein), citokine (interlevkin-6 (IL-6), tumorje nekrotizirajoči faktor alfa (TNF alfa)) in adhezijske molekule (ICAM in VCAM). Prisotnost aterosklerotičnega procesa smo ocenjevali z ultrazvočno preiskavo karotidnih arterij. Preiskovanke z RA so imele enako debelino intimo medije kot zdrave kontrole, potrdili pa smo statistično višje število plakov pri bolnicah z RA, kot pri zdravih kontrolah. Med skupinama ni bilo razlik v primerjavi klasičnih dejavnikov tveganja, potrdili smo statistično pomembne razlike v neklasičnih dejavnikov tveganja. Rezultati podpirajo teorijo vnetja kot dejavnika tveganja za pospešeno aterosklerozo pri bolnicah z RA.
Keywords: revmatoidni artritis, ateroskleroza, metaloproteainaze
Published in DKUM: 24.10.2023; Views: 541; Downloads: 52
Full text (1,05 MB)

Abstract: Uvod: Amiotrofična lateralna skleroza je hitro napredujoča nevrodegenerativna bolezen, ki prizadene živčne celice v možganih in hrbtenjači, te kontrolirajo hoteno premikanje mišic. Ker je bolezen hitro napredujoča, postane pacient hitro odvisen od tuje pomoči in nege. Zato je pomembno, da imajo medicinske sestre znanje o poteku bolezni, da lahko pacientu nudijo kakovostno zdravstveno oskrbo. Metode: V raziskovalnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo, pri teoretičnem delu pa opisno oz. deskriptivno metodo dela. Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom, ki je zajemal 18 vprašanj zaprtega tipa. Vprašanja so se nanašala na znanje medicinskih sester o amiotrofični lateralni sklerozi. Pridobljene podatke smo analizirali in jih grafično ter opisno predstavili. Rezultati: Na podlagi analize anketnih vprašalnikov smo ugotovili, da so skoraj vsi anketiranci za bolezen že slišali, večina se je z njo že tudi srečala. 87,5 % vseh anketirancev je pravilno označilo, da je amiotrofična lateralna skleroza napredujoča nevrološka bolezen. Kar 95 % vseh anketirancev meni, da bi bilo treba pridobiti več znanja o tej bolezni. Razprava in sklep: Analiza rezultatov prikazuje, da se je večina anketirancev z boleznijo že srečala in da so o njej dokaj dobro poučeni, vendar menijo, da bi za opravljanje celostne zdravstvene nege pri pacientu z amiotrofično lateralno sklerozo potrebovali dodatna znanja. Prav tako so mnenja, da bi se bilo treba med formalnim izobraževanjem bolj seznaniti z boleznijo. Glede na ugotovitve raziskave svetujemo organizacijo dodatnih izobraževanj za zaposlene z obeh strokovnih področij.
Keywords: amiotrofična lateralna skleroza, motorični nevron, zdravstvena nega, znanje
Published in DKUM: 14.12.2021; Views: 1127; Downloads: 96
Full text (668,35 KB)

Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali vpliv različnih koncentracij selenita (0,01, 0,1, 1, 10 in 50 mg/L) in arzenata (20, 40, 60 in 80 mg/L) v kombinaciji z 1 mg Se(IV)/L na rastne parametre, fotokemično učinkovitost, fotosintezna barvila, antoccianine, vsebnost glutationa in cisteina pri ozkolistnem košcu (Berula erecta) v in vitro pogojih. Rastline smo gojili na preprostem MS gojišču Murashige in Skoog (1962), brez rastnih regulatorijev. Posamezni poskus je trajal tri tedne. Nizke koncentracije selenita (0,01, 0,1 in 1 mg/L) so pospešile rast poganjkov in korenin, ter stimulirale tvorbo stolonov in brstov, medtem ko so višje koncentracije (10 in 50 mg Se(IV)/L) zavrle rast rastlin. Najbolj stimulativen vpliv na preučevane rastne parametre je imela koncentracija 1 mg Se(IV)/L, zato smo jo tudi izbrali za preučavenje interakcije z arzenatom. Koncentracija 50 mg Se(IV)/L je imela intenzivno negativen vpliv na potencialno fotokemično učinokvitost fotosistema II. Vsebnost barvil se je znižala pri vseh obravnavah selenita, privzem celokupnega selena pa se je z naraščajočo koncentracijo selenita višal. Mejna koncentracija, do katere je naraščala vsebnost skupnega glutationa in cisteina v koreninah in poganjkih, je bila 1 mg Se(IV)/L, pri višjih koncentracijah pa je selen spremenil svojo naravo delovanja in začel delovati kot pro-oksidant ter posledično znižal koncentracijo glutationa in cisteina. Naraščajoče koncentracije arzenata so v kombinaciji z 1 mg Se(IV)/L negativno vplivale na rastne parametre, ta je bil najbolj opazen pri višjih koncentracijah (60 in 80 mg As/L + 1 mg Se(IV)/L), kar je sovpadalo tudi z nižanjem potencialne fotokemične učinkovitosti fotosistema II in koncentracije klorofilov ter antocianinov. Privzem arzena in selena je bil višji v korenine, kot v nadzemne dele rastlin. Prisotnost arzenata je pozitivno vplivala na privzem selena v koreninah, kar nakazuje na sinergistični učinek med elementoma. Vsebnost glutationa in cisteina se je v koreninah in nadzemnem delu rastlin višala z naraščajočo koncentracijo arzenata v kombinaciji z 1 mg Se(IV)/L.
Keywords: selen, arzen, Berula erecta, rastni parametri, fotokemična učinkovitost, barvila, tioli
Published in DKUM: 13.07.2018; Views: 1727; Downloads: 252
Full text (3,08 MB)