| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 104
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Stanje in perspektive uporabe govornih virov v raziskavah govora
Mira Krajnc Ivič, 2024

Abstract: Znanstvena monografija Stanje in perspektive uporabe govornih virov v raziskavah govora predstavlja rezultate prvega leta dela v raziskovalnem projektu Temeljne raziskave za razvoj govornih virov in tehnologij za slovenski jezik (J7-4642) kot tudi rezultate raziskovalcev, ki se ukvarjajo z govorom v drugih raziskovalnih projektih, s skupnim glavnim ciljem strateškega in učinkovitega razvoja prostodostopnih govornih virov. Prispevki izpostavljajo načrte, cilje in izzive ob gradnji govornih virov, in sicer na leksikalni in skladenjski ravni, iščejo rešitve za posebnosti govora na fonetično-fonološki ravni tudi v povezavi s standardi zapisovanja (narečnega) govora. Govor in jezikovna variantnost sta raziskovana kot manifestacija socialne slojevitosti, govorjeni diskurz pa tudi z vidika součinkovanja različnih semiotskih kodov v smislu vzajemnega učinkovanja za tvorjenje smisla sporočila. Z vidika prepletanja prvin govorjenega in pisnega jezika so analizirana izbrana spletna besedila, zanemarjena ni niti vloga govora v gledališki umetnosti.
Keywords: jezikovne tehnologije, govor, govorjeni diskurz, slovenščina, govorni viri
Published in DKUM: 18.07.2024; Views: 42; Downloads: 3
.pdf Full text (13,68 MB)
This document has many files! More...

2.
Standardizacija prekmurske transkripcije samoglasnikov : študija primera
Melita Zemljak Jontes, Mihaela Koletnik, 2023, published scientific conference contribution abstract

Keywords: spontana raba jezika, prekmursko narečje, kolikost samoglasnikov, kakovost samoglasnikov, eksperimentalnofonetične analize
Published in DKUM: 31.05.2024; Views: 89; Downloads: 3
.pdf Full text (3,52 MB)
This document has many files! More...

3.
Govor in govorna komunikacija v učnih načrtih za osnovno šolo in gimnazijo ter v katalogih znanj
Simona Pulko, Melita Zemljak Jontes, 2023, published scientific conference contribution abstract

Keywords: poučevanje govora, učni načrti, slovenščina, osnovna šola, gimnazija, katalogi znanja, transkripcija govora
Published in DKUM: 20.05.2024; Views: 143; Downloads: 8
.pdf Full text (3,52 MB)
This document has many files! More...

4.
Raba zemljepisnih različkov slovenskega jezika glede na stopnjo izobraževanja in različne govorne položaje
Simona Pulko, Melita Zemljak Jontes, 2009, independent scientific component part or a chapter in a monograph

Abstract: Raziskava je pokazala, da se v rabi zemljepisnih različkov kažejo razlike glede na stopnjo izobraževanja in glede na govorne položaje; v osnovni šoli se relevantne razlike kažejo tudi glede na spol. V nadaljnje raziskave bi bilo smiselno v analizo vključiti večje število anketirancev, da bi bilo sklepati na celotno populacijo in ugotovitve predstavljati ne le na izbranem vzorcu; v univerzitetnih študijskih programih bi bilo smiselno raziskovani vzorec razširiti še na nehumanistične študijske smeri. Zgolj nakazana je bila problematika govora z ostalimi zaposlenimi na izobraževalnih ustanovah; izobrazbeno strukturo bi bilo smiselno definirati natančneje.
Keywords: slovenščina, raba jezika, različki jezika, govorni položaji, stopnja izobraževanja, zemljepisni različki
Published in DKUM: 27.02.2024; Views: 221; Downloads: 3
URL Link to full text

5.
Vloga členkov v oddajah informativnega in razvedrilnega programa javne televizije ter izbranih komercialnih televizij : magistrsko delo
Karin Jureš, 2023, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo preučuje rabo in vlogo členkov v dvajsetih TV-oddajah informativnega in razvedrilnega programa javne in komercialnih televizij. Členek je nemalokrat spregledana pomožna stavčna sestavina, ki čustveno in pomensko dopolnjuje stavke in povedi, vzpostavlja zvezo s sobesedilom ter tako odigra precej pomembno vlogo zlasti v prosto in spontano govorjenih besedilih. Kot temeljno teoretično izhodišče smo uporabili Slovar slovenskih členkov (2014) avtorice Andreje Žele, na osnovi pomenskih razlag v slednjem pa smo analizirali pomene ter vloge členkov v krajših izsekih izbranih epizod oddaj, ki so se javno predvajale maja 2022. Želeli smo dokazati, da so členki v oddajah razvedrilnega programa, za katerega so značilni spontani govor (in pogovor), vzpostavljanje stika s sogovorci, sogovorkami, ustvarjanje sproščenega vzdušja, morebitna prisotnost treme pri gostih, gostjah in namenska prilagoditev jezika v »živo ljudsko govorico«, pogosteje rabljeni kot v oddajah informativnega programa, v katerih govorci, govorke besedila večinoma berejo. Ugotovili smo, da v oddajah informativnega programa prevladujejo členki v povezovalni vlogi, saj ti skrbijo za kohezijo in koherenco besedila, v oddajah razvedrilnega programa pa prevladujejo členki v naklonski vlogi, saj ti modificirajo stavčne strukture in zaznamujejo čustveno reakcijo govorca, govorke. Posvetili smo se tudi preučevanju členkov, ki opravljajo vlogo diskurznih označevalcev, pri čemer smo ugotovili, da ti predstavljajo kar petino vseh uporabljenih členkov v govorih nepoklicnih govorcev, nepoklicnih govork v oddajah razvedrilnega programa.
Keywords: členek, vloga členka, funkcijska beseda, naklonska in povezovalna vloga členkov, diskurzni označevalec, televizijska oddaja, informativni program, razvedrilni program
Published in DKUM: 10.07.2023; Views: 567; Downloads: 79
.pdf Full text (10,35 MB)

6.
Infrastruktura za raziskave govora v humanistiki in jezikovnih tehnologijah : zbornik povzetkov
2023

Abstract: Zbornik povzetkov s 6. mednarodne znanstvene konference Slavistični znanstveni premisleki prinaša povzetke uveljavljenih domačih in tujih raziskovalcev in raziskovalk govora in govorjenega diskurza s področij različnih disciplin humanistike, družboslovja in tehničnih ved. Zbrani povzetki prinašajo pregled aktualnega stanja in perspektiv uporabe govornih virov, predstavljene in obravnavane bodo tematike, vezane na različne vrste govorjenega diskurza (npr. politični, narečni, gledališki), na kontekst govorjenega diskurza (npr. sociolingvistika, lingvistika variacij), na pomen in vlogo večpredstavnosti v govorni komunikaciji (npr. pri literarnem branju, v političnem diskurzu). Predstavljene bodo še tematike, vezane na snemanje govora in govorne komunikacije, standarde transkribiranja in vrste korpusnega označevanja, z jezikovno tehnološkega vidita pa še tematike o orodjih za analizo govora in govorne komunikacije.
Keywords: govorjeni jezik, govorjeni diskurz, jezikovne tehnologije, humanistika, družboslovje
Published in DKUM: 16.05.2023; Views: 535; Downloads: 49
.pdf Full text (3,52 MB)
This document has many files! More...

7.
Socialna zvrstnost v dvojezičnem srednješolskem izobraževanju (s slovenskim in madžarskim jezikom)
Saša Adorjan, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo raziskali vprašanje rabe socialnih zvrsti jezika pri dijakih dvojezične srednje šole z učnima jezikoma slovenščino in madžarščino. V teoretičnem delu sta predstavljeni evropska in slovenska jezikovna zakonodaja, nato jezikovni položaj narodnostnih skupnosti in še bolj specifično – madžarske narodnostne skupnosti. Sledi pregled šolske zakonodaje in predstavitev značilnosti šolskega modela v Prekmurju, zatem pa še opis jezikovnih značilnosti obravnavanega območja. V empiričnem delu je predstavljena raziskava o rabi slovenskih in madžarskih socialnih zvrsti jezika med dijaki od 1. do 4. letnika programov Gimnazije in Strojnega tehnika, ki obiskujejo dvojezično srednjo šolo z učnima jezikoma slovenščino in madžarščino. Ugotavljali smo, katere socialne zvrsti dijaki uporabljajo v različnih okoliščinah, tj. v šoli, doma, v pogovoru z vrstniki ipd., kako dobro obvladajo svoj krajevni govor in kakšen odnos imajo do njega. Na koncu smo primerjali, kakšne so razlike v rabi jezika leta 2010 in sedaj. Zaključili smo, da je izbira jezikovnih zvrsti res odvisna predvsem od okoliščin, v katerih poteka komunikacija.
Keywords: dvojezičnost, manjšinska zakonodaja, socialne zvrsti jezika, knjižni jezik, narečni govor
Published in DKUM: 12.04.2023; Views: 494; Downloads: 41
.pdf Full text (2,61 MB)

8.
Dialektologija na Dnevih akademikinje Zinke Zorko
2023, proceedings

Abstract: V znanstveni monografiji Dialektologija na Dnevih akademikinje Zinke Zorko so predstavljeni referati s simpozija Prvi Dnevi akademikinje Zinke Zorko (Selnica ob Dravi, 15. 10. 2022). Akademikinja Zinka Zorko je svoje življenje posvetila znanstvenemu, raziskovalnemu in pedagoškemu delu. Študentom je posredovala svoje znanje z izrazito osebno noto, kar jo je uveljavila za najbolj priljubljeno predavateljico na mariborski slovenistiki. Raziskovala je koroške, štajerske in prekmurske govore, njeno znanstveno delo pa je spodbudilo nastanek mariborske dialektološke šole. V monografiji je predstavljena njena »jezikovna oporoka«, ki zavezuje in zahteva odgovorno nadaljevanje dela na področju dialektologije.
Keywords: Zinka Zorko, dialektologija, slovenska narečja, frazeologija, narečne premene, besedotvorje, germanizmi, prekmurske katoliške pridige
Published in DKUM: 01.02.2023; Views: 658; Downloads: 71
.pdf Full text (5,11 MB)
This document has many files! More...

9.
Slovenščina kot drugi in tuji jezik v izobraževanju
2022

Abstract: Znanstvena monografija Slovenščina kot drugi in tuji jezik v izobraževanju prinaša recenzirane razprave, v katerih sta zaradi aktualnosti in posledično vse večjih potreb po usvajanju slovenščine kot nematernega jezika z vidika najsodobnejših didaktičnih, jezikoslovnih, kulturoloških in literarnovednih pristopov osvetljena pomen in vloga slovenščine kot drugega in tujega jezika v izobraževanju. Avtorji in avtorice razprav prihajajo s Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), z mariborske, ljubljanske in s primorske univerze kakor tudi iz Avstrije, s Hrvaške, iz Madžarske, s Češke in iz Ukrajine. Uredili sta jo Simona Pulko in Melita Zemljak Jontes z Oddelka za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Zakonodaja, ki vključuje tudi člene o učencih priseljencih in učenkah priseljenkah, je splošna in šolska. V prvo skupino sodijo mednarodni dokumenti in splošna slovenska zakonodaja: Ustava Republike Slovenije (2006), Resolucija o migracijski politiki Republike Slovenije (2002), Zakon o azilu (2006), Zakon o tujcih (2009, 2011) in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (ZTuj-2F) (2021). V drugo skupino sodijo Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju (2011), Zakon o osnovni šoli (2006), Zakon za uravnoteženje javnih financ (2012) in Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja (2013); v to skupino sodijo tudi Strategija vključevanja otrok, učencev in dijakov migrantov v sistem vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (2007), Smernice za izobraževanje otrok tujcev v vrtcih in šolah (2009), Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole (2012), Vključevanje otrok priseljencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem (2017), Predlog programa dela z otroki priseljenci za področje predšolske vzgoje, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja (2018) in Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (2019). Slovenija je tudi podpisnica dokumenta osmih Ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje: evropski referenčni okvir (UL EU 2018/C 189/8). Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju (2011) je dokument, ki vsebuje načela, cilje in strateške usmeritve vzgoje in izobraževanja, najprej splošna, v nadaljevanju po stopnjah šolanja (vrtec, OŠ, SŠ), v posebnem poglavju se načela, cilji in strategije nanašajo tudi na otroke priseljence in na otroke, rojene v Sloveniji, katerih materinščina ni slovenščina. Posebej pomembna je uzaveščenost o rabi jezikov v vzgoji in izobraževanju: slovenščina kot prvi in drugi jezik, materinščina in tuji jeziki (2011: 33–35). Spoštovanje vseh otrok, katerih materinščina ni slovenščina, se kaže predvsem v načelu spodbujanja medkulturnosti, saj je zavedanje o obči kulturni dediščini temeljni pogoj za sprejemanje in spoštovanje pluralizma kultur. Z različnih raziskovalnih vidikov napisane razprave posegajo na naslednja tematska področja: slovenščina kot drugi in tuji jezik v germanskem, južnoslovanskem, romanskem in madžarskem svetu; slovenska književnost na slavistikah v germanskem, južnoslovanskem, romanskem in madžarskem svetu; slovenščina v primerjavi s tipološko in genetsko (ne)sorodnimi jeziki; vloga književnih besedil pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika; vloga strokovnih in poljudnoznanstvenih besedil pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika; učbeniška gradiva za poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika skozi čas; dvo- in večjezični avtorji ter avtorice pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika; sodobni pristopi, metode in nove tehnologije v poučevanju in usvajanju slovenščine kot drugega in tujega jezika (na osnovnih in srednjih šolah ter gimnazijah, na univerzi ipd.); slovenska kulturna dediščina pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika; kulturološki in ekološki tematski sklopi pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika; vloga arealov pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika.
Keywords: slovenščina kot drugi in tuji jezik, izobraževanje, medkulturnost, didaktika, jezikoslovje, literarna veda.
Published in DKUM: 02.12.2022; Views: 817; Downloads: 165
.pdf Full text (5,64 MB)
This document has many files! More...

10.
Odnos do rabe socialnih zvrsti med mladimi
Melita Zemljak Jontes, Simona Pulko, 2019, independent scientific component part or a chapter in a monograph

Abstract: Socialne zvrsti jezika vzbujajo med raziskovalci zaradi porajajočih se sprememb vse več zanimanja, in sicer z vidika opazovanja jezikovnih zakonitosti, odnosa govorcev do zvrsti in med njimi. Učitelji in šola kot vzgojno-izobraževalna institucija naj bi bili tisti, ki dosledno opozarjajo na problematična mesta v govoru ter tako skozi rabo uzaveščajo pomembnost izbire okoliščinam ustreznega/primernega izraza. Raziskava na vzorcu skoraj tisoč anketiranih prinaša zanimive ugotovitve glede rabe socialnih zvrsti slovenskega jezika in odnosa mladostnikov do teh.
Keywords: socialne zvrsti jezika, slovenščina, mladostniki, učni načrti, učbeniški kompleti
Published in DKUM: 02.09.2022; Views: 548; Downloads: 32
URL Link to full text

Search done in 7.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica