| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


31 - 40 / 90
First pagePrevious page123456789Next pageLast page
31.
JEZIKOVNA VPRAŠANJA SLOVENSKIH PRISELJENCEV V ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE
Marko Srša, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Jezikovna vprašanja slovenskih priseljencev v Združene države Amerike se bomo najprej posvetili zgodovinskim dejstvom, zakaj je do migracij prihajalo, kakšni so bili vzroki za migracije, na kakšen način so se priseljenci na novem ozemlju soočali s težavami. Prav tako bomo preučili, kako je potekalo potovanje ter privajanje na nov jezik. Lotili se bomo jezikovnih problemov slovenskih Američanov in ugotovili, kje se kažejo pomanjkljivosti ter kakšen je vpliv angleškega jezika na slovenski jezik. Predstavili bomo dva poglavitna jezikovna problema, to sta izposojanje in kodno preklapljanje. Za ohranjanje slovenskega jezika je izrednega pomena ustanavljanje društev in šol, ki svoje dejavnosti izvajajo v slovenskem jeziku. V diplomskem delu bomo predstavili društva ter šolski sistem, hkrati pa tudi slovenske šole, ki delujejo v Združenih državah Amerike. Dotaknili se bomo slovenskih časopisov ter predstavili najpomembnejše. Veliko je oseb, ki so ogromno prispevali k ohranjanju slovenskega jezika ter narodne zavesti. Prav zato bomo predstavili življenje in delo Louisa Adamiča. Ob koncu diplomskega dela bomo vsa dejstva skušali dokazati s primeri. Predstavili bomo osebe, ki na uspešen način še danes prispevajo k ohranjanju slovenskega jezika in raziskovalce, ki so se podali onkraj luže ter se družili s še živečimi priseljenci in izseljenci.
Keywords: Migracije, ameriški Slovenci, jezik, društva, šole, časopisi.
Published: 16.09.2016; Views: 545; Downloads: 63
.pdf Full text (900,69 KB)

32.
Zagorsko-trboveljski govor v besedilih skupine Orlek
Katja Podbregar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so predstavljene temeljne značilnosti zagorsko-trboveljskega govora, ki ga za svoje izražanje uporablja glasbena skupina Orlek. Raba narečja se namreč v umetnosti in medijih v zadnjem času vse bolj širi. Zaznamovanost skupine z domačim rudarskim okoljem odražajo njihova besedila, ki vsebujejo narečne in rudarske izraze. To besedišče je bilo uporabljeno za izdelavo slovarja, v katerem je poleg pomena določen še izvor posamezne besede, in je zabeleženo, ali je beseda zapisana v Slovarju slovenskega knjižnega jezika oz. v Slovenskem pravopisu. Skladbe oz. besedila so bila uporabljena tudi za analizo moderne vokalne redukcije. V 121 besedah je bil ugotovljen pojav moderne vokalne redukcije, v 43,8 % besed se i reducira do ničte stopnje. V izdelanem slovarju je obravnavanih 158 iztočnic, 9 % teh se navezuje na rudarstvo. Glede na izvor besed jih je kar 88,6 % nemškega izvora, 77 % obravnavanih besed je samostalnikov.
Keywords: zagorsko-trboveljski govor, skupina Orlek, rudarski in narečni izrazi, moderna vokalna redukcija, slovar.
Published: 13.09.2016; Views: 754; Downloads: 93
.pdf Full text (1,42 MB)

33.
RABA SOCIALNIH ZVRSTI JEZIKA PRI OSNOVNOŠILCIH TRETJEGA TRILETJA
Mateja Mesarič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Slovenski jezik je vrednota, ki se nam danes zdi samoumevna in mnogim pač sredstvo sporazumevanja. V diplomski nalogi smo utemeljili, da je slovenski jezik res sredstvo sporazumevanja, vendar je jezik, katerega se moramo skozi izobraževalni proces priučiti, saj nam je v zibel položen le materni jezik, ki je del slovenskega jezika. Diplomsko delo je razdeljeno na dva sklopa. V teoretičnem delu je na podlagi literature predstavljena zvrstnost slovenskega jezika, v empiričnem delu pa je s pomočjo anketnega vprašalnika podana realna raba zvrsti jezika v izbrani osnovni šoli med učenci zadnjega triletja. Učenci, kateri so sodelovali pri empiričnem delu so dokazali, da se narečje ohranja, da je njegova raba živa in da je izumrtju narečij povsem nemogoče. Učenci se namreč tako doma z družino, s sokrajani nevrstniki in z vrstniki pogovarjajo v krajevnem narečnem govoru. V šolskih klopeh in povsod, kjer je to potrebno glede na govorni položaj, uporabljajo knjižni jezik. Da ima slovenski jezik veliko oblik, dokazujejo z rabo mladostniške govorice slenga. Anketirani učenci na OŠ BK zadnjega triletja imajo izrazito pozitiven odnos do krajevnega govora, saj ga ali zavestno gojijo in so ponosni nanj, ali pa poleg svojega krajevnega narečja radi poslušajo še druge. Kar je prav, saj tako pridobivajo nova znanja.
Keywords: govorni položaj, socialne zvrsti jezika, raba narečij, prleško narečje, sleng, učenci osnovne šole tretjega triletja.
Published: 13.09.2016; Views: 676; Downloads: 78
.pdf Full text (1,69 MB)

34.
UPORABA PREDLOGOV PRI POIMENOVANJU KRAJEV V OBČINI VIDEM
Stanislava Murko, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Uporaba predlogov pri poimenovanju krajev v občini Videm je predstavljen predlog, ki je nepolnopomenska besedna vrsta. Predstavljen je s pomočjo slovnic Jožeta Toporišiča Slovenska slovnica (2004), Antona Breznika Slovenska slovnica za srednje šole (1916) ter slovnice Antona Bajca, Rudolfa Kolariča, Mirka Rupla in Jakoba Šolarja Slovenska slovnica (1956). Analiza zajema primerjavo definicij in vezavo predloga s skloni. Delo obravnava in predstavi termine, kot so krajevna skupnost, katastrska občina, občina, ledinsko ime in knjižna norma. Na območju občine Videm so za izbrane krajevne skupnosti Pobrežje, Videm in Leskovec pridobljena ledinska imena. V KS Pobrežje in delu KS Videm se govori prleško narečje, v KS Leskovec in drugem delu KS Videm pa se govori haloško narečje. Gradivo je bilo pridobljeno z ustnimi viri in pisno z Geodetske uprave. V diplomskem delu je najprej zapisana poknjižena iztočnica, tej pa za ločevalnim znakom || sledi znanstvena dialektološka transkripcija narečnega ali krajevnega imena. Sledita slovnični oznaki za spol in število ter kategorija imena. Pri krajevnih imenih je navedena glede na normo slovenskega knjižnega jezika ustrezna raba predlogov. Krajevna imena so razdeljena po krajevnih skupnostih, na začetku je vedno navedeno krajevno ime naselja, od koder je informator doma. Ledinska imena si sledijo po abecednem vrstnem redu. Zbrana ledinska imena so razložena s pomočjo etimoloških podatkov, ki so v večini pridobljeni iz Snojevega Slovenskega etimološkega slovarja (SES), Slovenskega etnološkega leksikona (SEL), Pleteršnikovega slovarja (Plet.), Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), Krajevnega leksikona Slovenije (KLS) in drugih. Pri razlagi so pomagali tudi podatki, pridobljeni na Geodetski upravi in iz pripovedovanja informatorjev, ki ta imena še uporabljajo. Analizirana je tudi raba predlogov. S pomočjo zbranih ledinskih imen se da razbrati del dogajanja, značilnosti območja in sprememb, ki so se na izbranih geografskih območjih dogajala skozi zgodovino.
Keywords: predlog, knjižna norma, haloško narečje, prleško narečje, dialektologija, ledinsko ime
Published: 26.08.2016; Views: 696; Downloads: 57
.pdf Full text (906,83 KB)

35.
Analiza neformalnega izobraževanja na primeru projekta Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga in njegova primerjava s formalnim izobraževanjem
Katja Dadič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je opis in analiza neformalne oblike izobraževanja na primeru vsebinskega stebra Urice medkulturnega dialoga, ki se je izvajal v okviru projekta Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga, in njegova primerjava s formalno obliko izobraževanja na primeru sklopa iz učnega načrta za gimnazije, predmeta slovenščina (materinščina), sklop Jezikovna politika v Republiki Sloveniji. V diplomskem delu so na primeru Uric medkulturnega dialoga opisani priprava na izvedbo, časovni okvir, pristopi, metodologije in oblike neformalnega izobraževanja. V izpostavljenih točkah je narejena primerjava s formalnim izobraževanjem, posledično pa so ugotovljene stične točke in razhajanja ter ključne pomanjkljivosti in prednosti obeh oblik izobraževanja. Diplomsko delo vsebuje še opis lastne vključenosti v projekt Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga in zaključne sklepe ter ugotovitve.
Keywords: neformalno izobraževanje, formalno izobraževanje, primerjava, stične točke, razlike, pomanjkljivosti, prednosti, metodologija
Published: 23.08.2016; Views: 866; Downloads: 64
.pdf Full text (1,74 MB)

36.
PRAVOPISNE IN SLOVNIČNE NEDOSLEDNOSTI V JEDILNIH LISTIH IZBRANIH HOTELSKIH RESTAVRACIJ
Jernej Ferk, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Nobeno besedilo ni imuno na jezikovne napake. Javna besedila naj bi bila jezikovno neoporečna. To velja za vse vrste javnih besedil, še posebej za jedilne liste, ki so ogledalo vsake restavracije, njen prvi stik z gostom, ki naj bi bil tako na željo gosta kot gostitelja brezhiben in brez napak. Realna podoba je, žal, pogosto drugačna, nasprotna: vsak jedilni list, ki smo ga obravnavali v diplomskem delu, vsebuje pravopisne in slovnične nedoslednosti. Jedilni listi predstavljajo pisno ponudbo v gostinstvu, ki je pomemben del turizma, s tem pa tudi javnega življenja. Knjižna slovenščina je na področju gostinstva še posebej izpostavljena vdorom tujk. Večina poimenovanj jedi in načinov priprave izvira iz tujih jezikov, predvsem francoskega, v današnjem času pa veliko izrazov prevzemamo iz angleščine. Jezikoslovci ugotavljajo, da prevzemanje tujk v naš jezik ne poteka po enem pravilu, ampak je prepuščeno ustvarjalcem besedila. Odnos gostincev do knjižnega jezika je ena od tem diplomskega dela tako v teoretičnem kot empiričnem delu. Nezainteresiranost odgovornih gostincev za slovenski jezik in njihova slaba srednješolska podlaga poznavanja jezika puščata sled v jedilnih listih, ki so polni nedoslednosti; raba knjižnega jezika pa je po egoističnem prepričanju gostincev v njihovo zadostno poznavanje slovnice izredno površna. Rezultat, ki ga vse te okoliščine pustijo v jedilnih listih, je gostom moteč.
Keywords: Pravopisna nedoslednost, slovnična nedoslednost, jedilni list, hotel, restavracija, gost, vodja.
Published: 12.08.2016; Views: 895; Downloads: 114
.pdf Full text (1,87 MB)

37.
UČENCI V TRETJEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE IN NJIHOVA RABA RAZLIČNIH SOCIALNIH ZVRSTI JEZIKA
Katja Sojič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Učenci v tretjem triletju osnovne šole in njihova raba različnih socialnih zvrsti jezika sem se v prvem delu posvetila teoretični podstavi samega diplomskega dela, kasneje pa sem svoje teoretično znanje podkrepila še z empirično raziskavo. Na podlagi anonimnih anketnih vprašalnikov sem v empiričnem delu raziskovala, katero zvrst jezika (knjižno, pogovorno, narečno, sleng) uporabljajo učenci tretjega triletja osnovne šole, in sicer glede na različne okoliščine, kot so pogovor s starši, s sokrajani, z vrstniki iz kraja, s sošolci, z učitelji pri pouku slovenščine oziroma pri urah drugih predmetov ter z ostalimi zaposlenimi na osnovni šoli, npr. s tajnico, hišnikom, kuharicami … Izvedeti sem želela, kakšen je učenčev odnos do samega narečja, ki velja za pristni materni jezik. Prav tako sem ovrednotila naloge in cilje pouka slovenskega jezika ter didaktična načela s poudarkom na načelu naslonitve knjižnega jezika na vsakdanji govor učencev. Definirala sem tudi termina knjižni in neknjižni jezik ter pojasnila delitev na zborni in knjižno pogovorni jezik, pokrajinski pogovorni jezik, narečja in interesne govorice.
Keywords: didaktična načela, načelo naslonitve knjižnega jezika na vsakdanji govor učencev, knjižni in neknjižni jezik, narečja, interesne govorice, okoliščine sporazumevanja.
Published: 01.08.2016; Views: 621; Downloads: 62
.pdf Full text (2,43 MB)

38.
MOČ JEZIKA SKOZI STILNO ZAZNAMOVANO IZRAZJE - KLETVICE IN PSOVKE V IZBRANEM SLOVARSKEM GRADIVU
Petra Markuš, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo ponuja vpogled v tisti del jezika, ki je dobil oznako nespodoben. Tega predstavljajo kletvice in psovke, ki so ne le del narodne kulturne dediščine, pač pa tudi del vsakdana. Pojavljajo se v medčloveški komunikaciji, glasbi, filmih in literaturi, in to ne le v vlogi mašil. Prav zato jih je treba podrobneje preučiti, saj mora narod poznati svoj jezik v celoti. Naloga jezika je namreč povezovanje naroda in vzbujanje narodne zavesti. Teoretični del diplomskega dela se osredinja na opredelitev terminov kletvica in psovka, ugotavljanje funkcij tovrstnega besedišča in predstavitve slovarjev, v katerih so zajete kletvice in psovke, predstavljene v diplomskem delu. Ti slovarji so naslednji: Slovensko-nemški slovar Maksa Pleteršnika (1894–1895), Slovar slovenskega jezika Jože Glonarja (1936), Slovenski pravopis (1950), Slovenski pravopis (1962), Slovar slovenskega knjižnega jezika (1994; spletna izdaja 2014) in Slovenski pravopis (2001; spletna izdaja 2014). Namen empiričnega dela diplomskega dela je sistematično prikazati zbrane kletvice in psovke, ki so razporejene v preglednice glede na njihovo sestavo oziroma strukturo. V empiričnem delu je s pomočjo komparativne metode izvedena primerjava kletvic in psovk med slovarji. Pri razčlenjevanju zbranega besedja je uporabljena metoda analize in pri povzemanju metoda sinteze. Na temo kletvic in psovk je bilo v slovenskem jeziku opravljenih malo raziskav, kar je bila spodbuda za nastanek tega diplomskega dela.
Keywords: kletvice, psovke, slovar, besedilni korpus, evfemizem
Published: 03.06.2016; Views: 924; Downloads: 128
.pdf Full text (1,54 MB)

39.
OBRAVNAVA PRIDEVNIŠKE BESEDE V UČBENIKIH ZA SLOVENŠČINO NA PREDMETNI STOPNJI
Anže Pečnik, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo se ukvarjali z obravnavo pridevniške besede v učbenikih za slovenščino na predmetni stopnji osnovne šole. Vsebinsko je naloga razdeljena na teoretični in empirični del. V prvem delu smo predstavili pridevniško besedo kot besedno vrsto, rabo pridevniške besede, pomenske značilnosti pridevniške besede, razliko med samostalniško in pridevniško besedo, skladenjske lastnosti pridevniške besede, vrste pridevnikov, delitev pridevnikov Ade Vidovič Muhe (2000), števnike, pridevniške zaimke, učbenik, kakovost učbenikov in didaktično oblikovanje učbenikov. V drugem delu smo se osredotočili na analizo štirih učbenikov, štirih delovnih zvezkov in štirih samostojnih delovnih zvezkov, ki so potrjeni s strani Ministrstva za šolstvo, znanost in šport in zapisani v Katalogu učbenikov in delovnih zvezkov za osnovne šole za šolsko leto 2015/2016. Obravnavali smo samostojne delovne zvezke Od glasov do knjižnih svetov za šesti, sedmi, osmi in deveti razred, ki so izšli pri založbi Rokus Klett, ter učbenike in delovne zvezke Znanka ali uganka za šesti, sedmi, osmi in deveti razred, ki so izšli pri založbi Modrijan. Zanimalo nas je, kako izbrani učbeniki obravnavajo pridevnike, pridevniške zaimke in števnike. Preverili smo, katere so temeljne razlike in podobnosti v njihovi obravnavi ter koliko nalog je namenjenih obravnavi posamezne besedne vrste. Ugotovili smo, katere vrste nalog obravnavajo pridevnike, katere pridevniške zaimke in katere števnike. Pri učbenikih Znanka ali uganka so kazala vsebin razdeljena na dva temeljna dela. Za našo analizo so bili pomembni zgolj prvi deli, ki so osredotočeni na področje jezika in obravnavajo besedne vrste. Učbeniki in delovni zvezki področja književnosti ne zajemajo, kar je tudi glavna razlika v primerjavi s samostojnimi delovnimi zvezki Od glasov do knjižnih svetov, ki se v drugem delu osredotočajo na književnost. Magistrsko delo ponuja dve možnosti obravnave pridevniške besede, obravnavana gradiva pa predstavljajo dve skrajni možnosti. Samostojni delovni zvezki Od glasov do knjižnih svetov namreč pridevnike in števnike obravnavajo v vseh razredih, od šestega do devetega, in jim vsako leto namenijo nekaj nalog za utrjevanje. Na drugi strani jih Znanka ali uganka obravnava le v šestem razredu, a napravi precej globljo analizo. Podobno je zaslediti pri pridevniških zaimkih, ki so v analiziranih samostojnih delovnih zvezkih obravnavani v sedmem, osmem in devetem razredu, v učbenikih pa le v sedmem razredu, a je zato njihova analiza obširnejša. Zagotovo ima vsako gradivo svoje prednosti in slabosti, zato nikakor ne smemo katerega izpostaviti kot absolutno boljšega ali slabšega.
Keywords: samostojni delovni zvezek, učbenik, delovni zvezek, pridevniška beseda, pridevnik, števnik, pridevniški zaimek, Bloomova taksonomija
Published: 18.05.2016; Views: 1313; Downloads: 161
.pdf Full text (3,00 MB)

40.
Kulturnozgodovinski in jezikovni razvoj Občine Šentjernej
Alja Godec, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo skuša prikazati zgodovinski, kulturni in jezikovni razvoj občine Šentjernej v različnih kulturnih obdobjih. Opisani bodo življenje ljudi, njihove navade, običaji, ljudsko izročilo ter materialne in nematerialne stvaritve. Podrobneje bodo predstavljene arhitekturna, stavbna in etnološka kulturna dediščina ter izobraževalne ustanove in njihova kulturna vloga v kraju. V nadaljevanju sledijo opisi oseb, ki so s svojim delom prispevale pomemben delež pri razvoju kulture, jezika in kraja ter pripomogle k nastanku edinstvene kulturne in jezikovne skupnosti. Z namenom ohranjanja in širjenja kulturne dediščine in ljudskega izročila na mlajše rodove so bila v občini Šentjernej ustanovljena različna kulturna in etnološka društva, v katera se vključujejo domačini, ki so ponosni na preteklost kraja in uživajo v poustvarjanju ljudske kulture. Vsako društvo bo s svojo zgodbo v diplomskem delu tudi predstavljeno. Raziskan bo tudi njihov pomen pri ohranjanju krajevnega govora in prispevek h kulturnemu dogajanju v kraju. Zelo pomemben del ljudskega izročila občine Šentjernej je tudi šentjernejski govor, ki je močno zaznamoval kulturno dogajanje v kraju. Slovenska dialektologija ga uvršča v vzhodnodolenjsko podnarečje, to pa je del dolenjske narečne skupine. V diplomskem delu bodo na kratko predstavljene njegove značilnosti in posebnosti, torej glasoslovna in oblikoslovna ravnina govora. Predstavljene bodo njegove naglasne značilnosti, samoglasniški in soglasniški sestav govora in izvor posameznih glasov. Pri oblikoslovni ravnini govora pa bodo predstavljene narečne posebnosti štirih besednih vrst, tj. glagola, samostalniške in pridevniške besede in prislova.
Keywords: kulturna dediščina, ljudsko izročilo, kulturno-etnološka društva, kulturne prireditve, literarni ustvarjalci, dolenjska narečna skupina, šentjernejski govor.
Published: 04.05.2016; Views: 864; Downloads: 209
.pdf Full text (3,14 MB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica