| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


21 - 30 / 90
First pagePrevious page123456789Next pageLast page
21.
Poročilo z mednarodne znanstvene konference Manjšalnice v slovanskih jezikih: oblika in vloga
Melita Zemljak Jontes, Natalija Ulčnik, 2015, other component parts

Keywords: poročila, konference, slovanski jeziki, manjšalnice
Published: 29.05.2017; Views: 484; Downloads: 54
.pdf Full text (967,99 KB)
This document has many files! More...

22.
Potrč v Pleteršnikovem slovarju (roman Na kmetih, 1954)
Melita Zemljak Jontes, Alenka Valh Lopert, 2015, original scientific article

Abstract: Prispevek na osnovi primerjalne analize prikazuje besedje, zapisano v Potrčevem romanu Na kmetih iz leta 1954, in zapise v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju iz let 1894–1895. Glede na Potrčev slovarček 89 narečnih geselskih iztočnic na koncu romana je iz analize razvidno, da 52 od teh izkazuje narečno rabo v Pleteršnikovem slovarju.
Keywords: jezikoslovje, slovaropisje, zgodovina slovenskega jezika, prleško narečje
Published: 29.05.2017; Views: 617; Downloads: 291
.pdf Full text (2,94 MB)
This document has many files! More...

23.
24.
GOVOR ELIZE DOOLITTLE V ANGLEŠKI (PYGMALION) IN SLOVENSKI (PIGMALION) KNJIŽNI PREDLOGI TER GLEDALIŠKI UPRIZORITVI
Lucija Filič, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Govor Elize Doolittle v angleški (Pygmalion) in slovenski (Pigmalion) knjižni predlogi ter gledališki uprizoritvi se osredotoča predvsem na analizo narečnega v govoru prodajalke rož – Elize Doolittle. Namen dela je ugotoviti, katera narečja se pojavljajo v knjižnih predlogah Pigmaliona ter ju primerjati z gledališkima predstavama, z narečnega in socialnozvrstnega vidika. Najprej smo predstavili avtorja, Georga Bernarda Shawa, ter njegovo delo Pigmalion. Na podlagi transkripcij Elizinega govora v knjižnih predlogah smo skušali predstaviti značilnosti narečnega. V delu so predstavljene štajerska, gorenjska, koroška in dolenjska narečna skupina, podrobneje pa ponkovski govor ter Cockney. V nadaljevanju smo poskušali odkriti, ali je v gledaliških adaptacijah prišlo do sprememb pri izbiri rabe socialnih zvrsti jezika, ter odkriti vzroke. V veliko pomoč pri analizi Elizinega govora je bila igralka Tanja Ribič, ki je leta 1999 v predstavi Pigmalion upodobila Elizo. Po predstavitvi igralskih zasedb, MGL (Mestnega gledališča ljubljanskega) in The Thrift Store Players, smo se posvetili primerjavi narečnega v knjižnih predlogah in gledaliških uprizoritvah. Prav tako smo želeli raziskati, ali se v Elizinem govoru pojavlja sleng z vulgarizmi, ter primerjati število slengizmov v obeh jezikih.
Keywords: Pigmalion, Eliza Doolittle, George Bernard Shaw, ponkovski govor, Cockney, Tanja Ribič, vulgarizmi.
Published: 09.12.2016; Views: 1246; Downloads: 96
.pdf Full text (1,73 MB)

25.
VPLIV JEZIKA V MEDIJIH NA MLADOSTNIKE Z ANALIZO IZBRANIH ODDAJ NA RADIU CITY
Zoran Franc, 2016, master's thesis

Abstract: Radio kot govorjeni medij, ki ne uporablja slike, je skupek govorjenja in glasbe, ki se prenaša prek določenih radijskih valov, zakupljenih na določeni radijski frekvenci. Vsaka radijska postaja posluje s svojo radijsko politiko in shemo, ki jo odgovorni uredniki pripravijo in določijo v naprej. Shema vsebuje elemente razvedrilnega in informativnega programa, ki se razlikuje med radijskimi postajami in je razdeljena drugače, razen splošno utečenih normiranih postavitev informativnega obveščanja. Preverili smo poslušanost radia v izbranem časovnem obdobju po meritvah Mediane, pregledali programsko shemo in politiko, se osredotočili na jezikovno in govorno kompetenco radijskih govorcev, ki so v prvi vrsti usmerjeni na poslušalca, ter dodaten pregled namenili analiziranju govora radijskih govorcev. Ker gre za javno občilo, namenjeno širši javnosti, del katere so tudi mladostniki, smo preverili jezikovno in govorno kompetenco ter vplive, ki se kažejo na mladostnikih, ter izvedli preizkus poslušanosti radijske postaje med mladostniki in dovzetnost uveljavljenih govornih norm, ki se dnevno večkrat pojavljajo v radijskem programu. Zanimalo nas je, ali prevzemajo določene oblike, in če, v kolikšni meri se vpliv tudi kaže. Upoštevali smo njihovo mnenje in mišljenje o medijih ter zbrane podatke analizirali in predstavili.
Keywords: radio, programska shema, poslušalec, radijski govorec, mladostniki, radijska postaja
Published: 06.12.2016; Views: 577; Downloads: 99
.pdf Full text (1,64 MB)

26.
Aktivnosti z učenci migranti v osnovni šoli
Jasmina Turk, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Pod vplivom globalizacije se na naše ozemlje priseljuje vse več populacije iz drugih jezikovnih in kulturnih okolij. Ko se učitelj v šoli sreča z učencem migrantom, mora, kakor nalagajo zakoni in ostali dokumenti, izvesti aktivnosti, ki takemu učencu omogočajo čim prejšnjo in uspešno vključitev v novo okolje, jezik in kulturo. Kljub temu se nekateri učenci migranti znajdejo v veliki stiski zaradi neuspeha. V pričujočem delu smo v teoretičnem delu definirali osnovne pojme, povzeli ustrezno zakonsko podlago, natančno razgrnili Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole ter prikazali cilje, načela ter možne didaktično-metodične prilagoditve pri poučevanju učencev migrantov. Opomnili smo tudi, da morajo učitelji in učenci zadostno razviti medkulturne kompetence. Definirali smo, zakaj je drugojezičnost migrantova učna težava. V drugem, empiričnem delu smo primere učiteljevih aktivnosti razvrstili po dvostopenjskem modelu vključevanja, ki ga priporoča Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Priložili smo primer Zgibanke z osnovnimi informacijami za starše učencev migrantov, ki se na novo vpisujejo v osnovno šolo. Izdelali smo učno pripravo za izvedbo uvajalnice pred pričetkom šolskega leta za novo vpisane otroke priseljencev in prikazali vsebinsko povezanost te s šolo za starše. Nato smo za posameznega učenca pripravili individualni program za spremljanje njegovega napredka pri učenju slovenščine, načrt ocenjevanja in prilagoditve za prvi dve leti. Razvrstili smo tudi gradivo, učne načrte, zbornike, opise projektov in mesta z informacijami, ki učitelju slovenščine pomagajo, da se na poučevanje učencev migrantov dobro pripravi. Zaključili smo z ugotovitvijo, da vse obravnavane aktivnosti privedejo do uspešne vključitve učenca migranta.
Keywords: osnovna šola, slovenščina kot drugi/tuji jezik, učenci migranti, vključevanje, pripravljalnica
Published: 24.10.2016; Views: 1208; Downloads: 155
.pdf Full text (2,36 MB)

27.
KMETIJSKO BESEDJE V ŽETALSKEM GOVORU
Marjetka Prevolšek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Kmetijsko izrazje v žetalskem govoru sem najprej predstavila geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti kraja Žetale. Nato sem natančneje prikazala glasoslovne in oblikoslovne značilnosti žetalskega govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča v panonsko narečno skupino, natačneje v haloško narečje. Poglavitni del diplomskega dela predstavlja zbiranje kmetijskega izrazja v Žetalah. Narečno gradivo sem zbirala s pomočjo vprašalnice za sadovnjak, vrt in polje, katerih avtorica je Francka Benedik. S pomočjo informatorke sem zbrala razno kmetijsko izrazje, ki so ga govorili nekoč in tudi danes. Besede sem uredila v slovar po abecednem redu. Zajeto je staro besedje, ki izumira v današnjem narečju in ga mlajši govorci postopoma ne bodo več poznali. Slovar obsega 181 gesel, med katerimi je največ samostalnikov. Poknjiženi iztočnici sledi fonetično zapisana narečna ustreznica z besednovrstno oznako iztočnice. Temu sledi pomenska razlaga besede, prevzeta po Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Vsakemu izrazu sledi izsek iz posnetega narečnega gradiva, v katerem je rabljen narečni termin. Osnovno kmetijsko uzrazje je slovansko, saj je največji delež besed neprevzetih, med izposojenkami pa je največ germanizmov, kar je verjetno posledica vpliva okupatorja na našem ozemlju, v daljni preteklosti pa slovensko-nemških stikov sprevzemanjem izrazja, ki ga Slovenci nismo poznali. Prek nemščine so bili največkrat prevzeti tudi romanizmi, najmanj pa je hrvaških izposojenk.
Keywords: dialektologija, haloško narečje, žetalski govor, kmetijsko izrazje, etimologija.
Published: 24.10.2016; Views: 687; Downloads: 55
.pdf Full text (579,28 KB)

28.
Pravorečna zmožnost dijakov med govornim nastopanjem pri pouku slovenščine v splošni gimnaziji
Aleksandra Štih, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo predstavlja pravorečno zmožnost gimnazijcev med govornim nastopanjem pri pouku slovenščine. Namen dela je predstaviti jezikovne razlike med knjižnim jezikom in približkom knjižnega jezika, ki ga tvorijo dijaki, ko govorno nastopajo. V teoretičnem delu so predstavljeni temeljni têrmini, ki se nanašajo na didaktiko jezika, to so: pravorečna zmožnost kot del sporazumevalne zmožnosti, sporazumevalna načela, govorni nastopi od priprave, izvedbe, analize do vrednotenja. Posebej je razčlenjeno pravorečje, ki zajema izgovarjavo knjižnih glasov, prozodične prvine besede in besedila. Na koncu poglavja je v sklopu socialnih zvrsti izpeljana glasoslovna primerjava osrednjega prleškega govora in knjižnega jezika. Ugotovljeno je, da je največ razlik na ravni samoglasnikov, saj prleški narečni govori nimajo širokega o-ja in polglasnika. Empirični del izhaja iz ugotovljenih glasoslovnih razlik. Vzorec zajema 40 gimnazijcev, ki izhajajo iz osrednjih in vzhodnih prleških govorov. Prvi del raziskave temelji na zbranih posnetkih govornih nastopov, njihovi slušni analizi, izpolnjenih anketnih vprašalnikih in zapisanih gradivih. Oblikovana so merila in opisni kriteriji za vrednotenje pravorečne zmožnosti, po katerih so bili govorci pravorečno ocenjeni. V analizi so predstavljene temeljne izgovorne razlike oziroma narečni vdori v knjižni govorjeni jezik. Drugi del raziskave vključuje analizo anketnih vprašalnikov vseh govorcev ter analizo intervjujev, ki so bili izpeljani s pravorečno najboljšimi govorci. Interpretacija odkriva okoliščine in vzroke, ki vplivajo na razvijanje in oblikovanje pravorečne zmožnosti. Ugotovljeno je, da se redki gimnazijci zelo približajo knjižni izreki, čeprav jih je veliko dobrih in prepričljivih govorcev. Zato bi bilo treba pravorečje sistematično razvijati že od predšolskega obdobja, da bi govorci postopoma uzaveščali medkodno preklapljanje. Posebno poglavje je namenjeno praktičnim gradivom, to so izdelane pravorečne vaje za govorce, ki prihajajo iz osrednjega in vzhodnega prleškega narečja. S pomočjo pravorečnih vaj bodo dijaki izhajali iz narečnega jezika in jezikovnih razlik, da bodo uspešnejše preklapljali in razvijali knjižni govorjeni jezik.
Keywords: govorni nastop, pravorečje, prleško narečje, knjižni jezik, didaktika jezika
Published: 12.10.2016; Views: 847; Downloads: 137
.pdf Full text (2,40 MB)

29.
Raba socialnih zvrsti jezika med učitelji in učenci v zadnjem triletju izbrane osnovne šole
Mojca Ilić, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Obvravnava socialnih zvrsti jezika,pomen in vloga narečja,predvsem prleškega,opredelitev nalog in ciljev pouka slovenskega jezika.Empirični del zajema obravnavo problematike rabe različnih socialnih zvrsti jezika med učitelji in učenci.
Keywords: učenec, učitelj, socialne zvrsti jezika, narečja
Published: 30.09.2016; Views: 625; Downloads: 63
.pdf Full text (1,34 MB)

30.
PRIMERJAVA SPLETNE JEZIKOVNE SVETOVALNICE »AL' PRAV SE PIŠE …?« IN RADIJSKE ODDAJE »AL' PRAV SE REČE« GLEDE NA POGOSTNOST VPRAŠANJ PO POSAMEZNIH JEZIKOVNIH PODROČJIH SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA
Tamara Gobec, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Jezikovni kotički so pomembno jezikoslovno orodje, ki so uporabni kot praktični prikaz jezikoslovnih zadreg uporabnikov jezika. V diplomskem delu sta, poleg teoretične osnove, predstavljena, primerjana in analizirana dva aktualna jezikovna kotička, in sicer spletna jezikovna svetovalnica »Al' prav se piše …?« in radijska oddaja »Al' prav se reče«. Tako spletni forum kot radijska oddaja zajemata isto časovno obdobje opazovanja, rubrike so pregledane in predstavljene v tabelah, najpogostejše in najbolj zanimive tematike pa so podrobneje obdelane in analizirane. Kot najpogostejši pri obeh kotičkih sta izpostavljeni področji pravopisa in oblikoslovja, pri spletnem forumu še besedotvorje in besedoslovje, pri radijski oddaji pa glasoslovje in besedoslovje. Rezultati so zbrani v grafih, ki prikazujejo pogostnost posameznih jezikovnih pojavov glede na medij in medsebojno ter dajejo jasno sliko, da se uporabniki jezika srečujejo s podobnimi zagatami, ne glede na to, kje iščejo odgovore na svoja vprašanja – na spletu ali v radijski oddaji.
Keywords: jezikovni kotiček, primerjava, jezikovna svetovalnica, radijska oddaja, pravopis, oblikoslovje
Published: 30.09.2016; Views: 1002; Downloads: 123
.pdf Full text (1,25 MB)

Search done in 0.33 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica