| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


21 - 30 / 85
First pagePrevious page123456789Next pageLast page
21.
GOVOR VASI HRASTJE PRI CERKLJAH OB KRKI (GLASOSLOVNE IN OBLIKOSLOVNE) ZNAČILNOSTI
Nataša Baznik, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Govor vasi Hrastje pri Cerkljah ob Krki prinaša izsledke raziskave govornega področja, ki je mejno med dvema narečnima skupinama, in sicer dolenjsko in štajersko narečno skupino. Tema diplomskega dela so glasoslovne in oblikoslovne značilnosti govora vasi Hrastje pri Cerkljah ob Krki. Pri raziskavi sta mi bila v veliko pomoč vprašalnica za Slovenski lingvistični atlas in zvočni zapis govora, ki je bil posnet s pomočjo dveh informatorjev. V delu je oboje podano v fonetični obliki. Na podlagi strokovne literature in posnetega zvočnega gradiva je govor umeščen v narečni prostor, podrobneje pa so predstavljene njegove glasoslovne in oblikoslovne značilnosti ter izvor in razvoj posameznih glasov. Govor vasi Hrastje spada v sevniško-krški govor posavskega narečja in je pod vplivom štajerske narečne skupine izgubil tonemsko naglaševanje. Samoglasniški sistem je enoglasniško-dvoglasniški. V govoru je opazen močan samoglasniški upad, pojavljata se akanje in ukanje. V soglasniškem sistemu so največje razlike v primerjavi s knjižnim jezikom opazne pri zvočnikih, na oblikoslovni ravni pa so opazne razlike v dajalniku, mestniku in orodniku moškega in ženskega spola. Samostalniki srednjega spola so prešli v moški spol. Pri glagolu se v 1. osebi dvojine pojavi osebilo -ma namesto -va.
Keywords: Dialektologija, dolenjska narečna skupina, štajerska narečna skupina, posavsko narečje, sevniško-krški govor, govor vasi Hrastje.
Published: 28.05.2013; Views: 1222; Downloads: 93
.pdf Full text (1,72 MB)

22.
E-GRADIVA NA PRIMERU OBRAVNAVE GLAGOLA
Tjaša Kajtna, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Sodobne tehnologije so korenito spremenile današnji način življenja. Tako je tudi z izobraževanjem. Vedno več učiteljev ob klasičnih metodah poučevanja uporablja tudi nove pristope, ki so povezani s sodobnimi tehnologijami. V diplomskem delu je opredeljeno e-izobraževanje, predstavljene so nove tehnologije, ki se pojavljajo v povezavi z le-tem. V nadaljevanju sledi teoretična obravnava e-gradiv, ki ob podpori informacijsko komunikacijskih tehnologij predstavljajo temelj e-izobraževanja. Podane so smernice za izdelavo in uporabo e-gradiv, predstavljene so prednosti poučevanja z njimi. V empiričnem delu diplomskega dela so zbrana oblikoslovna e-gradiva, ki obravnavajo glagol. Osredotočila sem se na brezplačna e-gradiva za tretje triletje osnovne šole in srednjo šolo, do katerih lahko dostopamo preko spleta. Zbrala sem 8 zbirov e-gradiv. Gre za spletne strani ali portale, ki ponujajo najrazličnejša e-gradiva. V večini primerov gre za spletne strani, ki nam ponujajo e-gradiva za različne predmete in različne stopnje izobraževanja. S pomočjo literature o e-gradivih sem izdelala kriterije, na podlagi katerih sem ocenila zbrana e-gradiva. Vsako e-gradivo je obravnavano iz različnih vidikov.
Keywords: e-izobraževanje, IKT-tehnologije, e-gradivo, gradniki e-gradiva
Published: 18.06.2013; Views: 1310; Downloads: 101
.pdf Full text (2,67 MB)

23.
KULTURA GOVORA NA RADIU CENTER
Barbara Skuber, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo Kultura govorna na Radiu Center predstavlja analizo govora na komercialnem radiu, ki pokriva vso Slovenijo in je odvisen od dobičkonosnosti. To pa doseže le z visoko poslušanostjo, kar pa Radiu Center uspeva, saj ima po Sloveniji kar 21 različnih frekvenc, s tem pa se prilagaja tudi v jeziku, saj jih poslušalci poslušajo prav zaradi razgibanega, manj strogega jezika. S tem pa pride do odstopanj od knjižnega jezika. Ta odstopanja so lahko večja ali manjša, lahko so le naključni govorni spodrsljaji pri hitrem posredovanju različnih informacij, lahko pa so ta odstopanja že pri govorcu samem in so lahko narečno obarvana. Diplomsko delo podrobneje predstavlja analizo glasoslovja in oblikoslovja zbranega gradiva jutranjega programa Radia Center, v katerem zasledimo tako poklicne in nepoklicne govorce.
Keywords: Radio, komercialni radio, transkribiranje, mariborski pogovorni jezik, glasoslovje, oblikoslovje.
Published: 24.02.2014; Views: 1144; Downloads: 153
.pdf Full text (993,18 KB)

24.
OBLIKOSLOVJE V UMETNOSTNIH BESEDILIH REVIJE CICIBAN V LETU 2012
Kaja Kosar, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo predstavlja oblikoslovje v umetnostnih besedilih revije Ciciban v letu 2012. Analiza temelji na primerjavi umetnostnih besedil treh avtorjev, Anje Štefan, Andreja Rozmana Roze in Vladana Nikolića, katerih dela so bila objavljena v februarski, majski, julijsko-avgustovski in novembrski številki Cicibana leta 2012. Namen diplomskega dela je predstaviti, katere besedne vrste avtorji v svojih besedilih najpogosteje uporabljajo in katere redko ali celo nikoli. Besedila avtorjev so kvalitativno obdelana, razčlenjena na sestavne dele – besede, le-te so nadalje oblikoslovno analizirane. Dobljeni podatki so kvantitativno obdelani z deskriptivno statistiko, primerjani s komparativno metodo, rezultati pa s frekvenčno distribucijo grafično ter tabelarično prikazani. Analiza je pokazala, da vsi trije avtorji v svojih besedilih, ki jih pišejo za otroke, pogosto uporabljajo glagole, samostalnike, vezniške besede, prislove, členke, samostalniške zaimke ter predloge. Pridevnikov je v izbranih besedilih malo. Pri medmetih avtorji niso tako enotni, saj jih je največ v stripih Vladana Nikolića in so tam zelo pogosti, medtem ko jih druga dva avtorja redko uporabljata. Ravno obratno pa je s predlogi, ki v Nikolićevih stripih niso tako pogosti, velik delež pojavljanja pa imajo v delih Anje Štefan in Andreja Rozmana Roze. Pridevniške zaimke in posamostaljene pridevniške besede redko najdemo v besedilih Anje Štefan in Andreja Rozmana Roze, v stripih Vladana Nikolića nikoli. Redke števnike najdemo le v Nikolićevih stripih. Besedja, ki bi bilo povezano s tematiko letnega časa, razen redkih v Nikolićevem stripu Maček Igor in jesen, avtorji niso uporabljali.
Keywords: oblikoslovje, besedne vrste, revija Ciciban, Anja Štefan, Andrej Rozman Roza, Vladan Nikolić
Published: 07.10.2014; Views: 827; Downloads: 152
.pdf Full text (1,64 MB)

25.
Narečno v izbranih besedilih Iztoka Mlakarja
Katja Krapež, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi Narečno v izbranih besedilih Iztoka Mlakarja je z narečjeslovnega vidika predstavljeno delo tega primorskega kantavtorja, ki večinoma ustvarja in nastopa v kraškem narečju. Narečje, za katerega sta značilna enoglasniško-dvoglasniški glasovni sistem in jakostno naglaševanje, spada v primorsko narečno skupino. Opazne so moderna vokalna redukcija samoglasnikov proti polglasniku ter številne romanske izposojenke. Diplomsko delo zajema predstavitev primorske narečne skupine, osredotoči pa se na zemljepisno zamejitev in značilnosti kraškega narečja s primeri. Besedila skladb sem zapisala po slušnem vtisu in jih analizirala na glasoslovni, oblikoslovni in leksikalni ravnini. V analizo sem zajela 32 od 36 skladb s štirih albumov. Primeri posameznih značilnosti so urejeni po abecednem vrstnem redu. Diplomska naloga se dotika tudi vprašanja narečnega v avtorskih delih.
Keywords: primorska narečna skupina, kraško narečje, Iztok Mlakar, narečje v glasbi
Published: 11.06.2014; Views: 2042; Downloads: 506
.pdf Full text (916,51 KB)

26.
JEZIK MLADOSTNIKOV V SMS-IH V ZADNJEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Sanja Antolič, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Vsak dan se srečujemo z različnimi elektronskimi mediji, ki so nepogrešljiv pripomoček vsakega posameznika. Računalnik, telefon, mobilni telefon, tablica in drugi omogočajo komunikacijo na vsakem koraku, bodisi v službi, doma, na kavi s prijatelji. Najbolj razširjena aparatura je vsekakor mobilni telefon. Ta omogoča posameznikom govorno ali pisno komunikacijo, dostop do spleta, pošiljanje slikovnega in zvočnega gradiva ter vrsto drugih funkcij. SMS-i so zaradi svoje raznovrstnosti in barvitosti z jezikoslovnega vidika raziskovalcem zelo zanimivi, saj v pisno komunikacijo vrivajo govorne značilnosti in s tem prinašajo spremembe na področju knjižnega in neknjižnega jezika, kjer je prvi primarno pisen, drugi pa govorjen. Mladostniški SMS-i tako poleg neknjižne forme tvorijo SMS-e z na novo sprejetimi formami, besedami, znanimi ožjemu krogu, emotikoni in podobno. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V prvem, teoretičnem delu je opisana komunikacija nasploh, pobliže pa pregledana SMS-komunikacija ter jezikovna podoba SMS-ov. Dalje sledijo izvlečki in analiza strokovnih člankov na izbrano temo. Drugi del zajema 315 SMS-ov, ki so jih napisali osnovnošolci, stari od 12 do 14 let. Konkretni SMS-i prikazujejo torej podobo jezika, ki se danes pojavlja na področju Posavja. Prav tako v analizo sodijo tudi nejezikovne značilnosti SMS-ov.
Keywords: SMS, SMS-komunikacija, emotikon, jezikovna podoba SMS-ov, govorna in pisna komunikacija, krajšanje besed
Published: 15.07.2014; Views: 733; Downloads: 128
.pdf Full text (1,62 MB)

27.
NEPOLNOPOMENSKE BESEDNE VRSTE V IZBRANIH SLOVENSKIH SLOVNICAH IN PRAVOPISIH 20. IN 21. STOLETJA
Barbara Kustec, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo prikazuje nepolnopomenske besedne vrste v izbranih slovenskih slovnicah in pravopisih. Analiza zajema primerjavo opisov poglavij nepolnopomenskih besednih vrst v slovnici Antona Breznika Slovenska slovnica za srednje šole (1934), slovnici štirih avtorjev (Anton Bajec, Rudolf Kolarič, Mirko Rupel, Jakob Šolar) Slovenska slovnica (1956) in v slovnici Jožeta Toporišiča Slovenska slovnica (2000). Med pravopisi so za primerjavo izbrani Slovenski pravopis 1920, Slovenski pravopis 1950, Slovenski pravopis 1962 in Slovenski pravopis 2001. Analiza kaže, da je členek v slovnicah kot samostojna besedna vrsta obravnavan šele pri Toporišiču, ki navede dve klasifikaciji členkov; prva klasifikacija pozna štiri vrste členkov, druga pa trinajst vrst. Slovnici Antona Breznika in štirih avtorjev uvrščata členke med prislove ali v posebno pomensko skupino prislovov. Obsežno so pri Toporišiču kot posebna nepregibna besedna vrsta obdelani medmeti, ki so razdeljeni na tri vrste, medtem ko jih preostali slovnici ne obdelata tako obširno. Precej skopo so medmeti predstavljeni v slovnici Antona Breznika, v slovnici štirih avtorjev je njihova obdelava nekoliko obširnejša. Novost v Toporišičevi slovnici je poimenovanje vezniška beseda, najbolj tipična vezniška beseda pa je veznik. Vse primerjane slovnice predstavljajo veznike, ki jih delijo na priredne in podredne. V Toporišičevi slovnici se pojavita novi vrsti prirednih veznikov. Slovnica štirih avtorjev in Toporišičeva slovnica se razlikujeta v eni vrsti podrednih veznikov. Pri predlogih večjih sprememb v primerjanih slovnicah ni zaznati. Vse slovnice delijo predloge na prvotne oziroma prave in na neprave. Breznikova slovnica in slovnica štirih avtorjev dodajata še neslovenske predloge. V izbranih pravopisih so besedne vrste obravnavane v dveh delih, in sicer v pravilih in v slovarskem delu. Primerjani so poimenovanja besednih vrst v pravilih, v slovarskih delih pa krajšave besednovrstnih slovarskih oznak, nekateri slovarski sestavki naključno izbranih iztočnic in zapisov besednih vrst. Posamezne razlike in podobnosti nepolnopomenskih besednih vrst so predstavljene tudi v preglednicah.
Keywords: slovenska slovnica, slovenski pravopis, predlog, vezniška beseda, členek, medmet
Published: 15.07.2014; Views: 1524; Downloads: 222
.pdf Full text (2,08 MB)

28.
AKTUALIZACIJA SODOBNIH NORMATIVNIH PRAVOPISNIH PRIROČNIKOV ZA SLOVENSKI JEZIK
Vesna Peklar, 2014, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu z naslovom Aktualizacija sodobnih normativnih pravopisnih priročnikov za slovenski jezik se osredotočam na predstavitev rezultatov projekta Sporazumevanje v slovenskem jeziku, ki med drugim prinaša nov spletni portal – namenjen vsem, ki se srečujejo z jezikovnimi zadregami v slovenščini, in se imenuje Slogovni priročnik. S pomočjo omenjenega priročnika so v empiričnem delu zbrane pogoste jezikovne zadrege, dodani pa so tudi predlogi za reševanje normativnih zadreg, ki jih ponujata avtorici monografije Sodobni pravopisni priročnik med normo in predpisom. Na podlagi podrobne obravnave zbranih jezikovnih zadreg ugotavljam, da se dileme pojavljajo predvsem zaradi nepoznavanja jezikovnih pravil – največ vprašanj se pojavlja v sklopu oblikoslovnih jezikovnih zadreg, izvor pojava omenjenih zadreg pa je tudi v sistemskih nedoslednostih/napakah in pomanjkljivostih v pravilih Slovenskega pravopisa. Zaradi omenjenega izpostavljam, da je v sodobnem času treba nujno spremljati razvojno dinamiko jezika in sproti zaznavati jezikovne novosti, normativne priročnike pa sproti posodabljati in izpopolnjevati, kajti naloga sodobnih jezikovnih priročnikov je, da uporabnikom slovenskega jezika nudijo rešitve, kadar so ti v dilemi oziroma se pojavi jezikovna zadrega.
Keywords: Jezikovne zadrege, normativni pravopisni priročniki, aktualizacija, Slovenski pravopis, Slogovni priročnik …
Published: 24.07.2014; Views: 1006; Downloads: 216
.pdf Full text (2,56 MB)

29.
SLOVENSKO-MADŽARSKO SLOVAROPISJE OD LETA 1919 DO 2014
Ines Horvat, 2014, master's thesis

Abstract: Zgodovina Prekmurja se je odvijala ločeno od slovenskega jedra. Nadvlada Madžarov je prekmurske Slovence ločila od ostalih Slovencev za več kot tisoč let (Vršič 2004: 73). Prekmurje so leta 1919 priključili k matičnem narodu in od takrat na tem območju v sožitju živijo madžarska manjšina in Slovenci. Slovenski in madžarski jezik sta na tem območju močno povezana, k čemur je po mojem mnenju pripomogla tudi uvedba dvojezičnega izobraževalnega sistema v Prekmurju leta 1959. Zaradi mešanih zakonov je velik del prebivalcev dvojezičnega območja resnično dvojezičnih. V prvem delu magistrske naloge bom na kratko predstavila prekmurski knjižni jezik in vendsko teorijo, saj so prvi štirje slovarji napisani v vendskem (staroslovenskem) jeziku, opisala bom tudi jezikovni položaj na dvojezičnem območju v Prekmurju. V nadaljevanju bom po kronološkem zaporedju predstavila vse slovensko-madžarske in madžarsko-slovenske slovarje, ki so bili izdani od leta 1919 do danes, posebej bom tudi predstavila vidnejše slovensko-madžarske slovaropisce, v drugem delu magistrskega dela pa bom primerjala geselske članke izbranih dvojezičnih slovarjev z geselskimi članki v slovarjih slovenskega knjižnega jezika.
Keywords: dvojezičnost, dvojezični slovensko-madžarski in madžarsko-slovenski slovarji, slovaropisje, slovarji slovenskega knjižnega jezika
Published: 25.09.2014; Views: 884; Downloads: 175
.pdf Full text (1,20 MB)

30.
GLAGOLSKI VID, UDELEŽENCI IN GLAGOLSKI POLOŽAJI NA PRIMERU POMENSKE SKUPINE GLAGOLOV MISELNIH AKTIVNOSTI
Marjan Kulčar, 2014, master's thesis

Abstract: Jasno razmerje lahko zaznamo med tipi glagolskih položajev in vezljivostnimi vzorci; tako smo z analizo vezljivostnih vzorcev glede na tip glagolskega položaja ugotovili, da so osnovna telična dogajanja in osnovni telični dogodki ter stanja praviloma dvovezljivi, za osnovna netelična dogajanja pa je značilna tako samo leva kot tudi leva in desna vezljivost. Kar zadeva pomenske vloge udeležencev določenega tipa glagolskega položaja, imajo npr. glagolski položaji, ki zaznamujejo stanje, praviloma dva obveznovezljiva udeleženca: prvi udeleženec, tj. levi udeleženec, nastopa v vlogi nosilca stanja, drugi udeleženec, tj. desni udeleženec, pa označuje vsebino dejanja. V nestanjskih glagolskih položajih glagolov miselne aktivnosti levi udeleženec največkrat predstavlja vršilca dejanja, desni udeleženec pa izraža vsebinskega udeleženca. V teličnih dogajanjih in teličnih dogodkih igra odločilno vlogo števnost oz. konkretnost desnega udeleženca, sicer ne more priti do uspešnega konca dejanja, kateremu sledi sprememba stanja. Glagoli miselne aktivnosti izražajo spremembo stanja v zavesti enega izmed udeležencev, ponavadi v zavesti levega udeleženca. Vidskoparno razmerje je možno le v nekaterih primerih netvorjenih glagolov miselne aktivnosti, npr. izumiti davek – izumljati davek, preučevati zahtevo Arbourjeve – preučiti zahtevo Arbourjeve, koprski kriminalisti sklepati obroč – koprski kriminalisti skleniti obroč in učiti se besedilo – naučiti se besedilo. Vidska nasprotja brez vidskoparnega značaja obstajajo med vsemi netvorjenimi glagoli miselne aktivnosti in njihovimi predponskoobrazilnimi tvorjenkami oz. dovršnimi sestavljenkami, npr. misliti – domisliti itd., medtem ko med dovršnimi sestavljenkami in njihovimi drugotnimi nedovršniki obstaja vidskoparno razmerje. Prefiksacija netvorjenega glagola misliti s predponskimi obrazili do-, iz-, na-, o-, od-, po-, pre-, raz-, u- in za- vselej povzroči spremembo glagolskega vida netvorjenega glagola, v večini primerov pa tudi spremembo glagolske vezljivosti netvorjenega glagola; glede na netvorjeni glagol misliti, ki zaznamuje glagolski položaj stanje, se zgodi tudi sprememba tipa glagolskega položaja.
Keywords: Glagolski vid, tip glagolskega položaja, stanje, netelično dogajanje, telično dogajanje, netelični dogodek, telični dogodek, udeleženci, netvorjeni glagol, predponskoobrazilno tvorjeni glagol, vidski par, vidsko nasprotje, pomenska vloga udeležencev, dovršna sestavljenka
Published: 15.10.2014; Views: 1071; Downloads: 120
.pdf Full text (2,18 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica