| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 120
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Mikrobonitetni nadzor bank
Matic Skrbinšek, 2024, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu preučujemo mikrobonitetni nadzor bank v evropskem bančnem prostoru in s tem tudi v Sloveniji. S pregledom relevantne literature s področja bančnega nadzora se seznanimo z vzroki, ki so poglavitno prispevali k spremembam in modifikacijam evropskega bančnega nadzora po veliki recesiji in dolžniški krizi, in predstavimo baselske standarde na katerih temelji evropska bančna zakonodaja, ter bančno unijo, katere cilj je enotno, preglednejše in varnejše evropsko bančništvo. Ugotovimo, da je enotni mehanizem nadzora temelj učinkovitega in doslednega nadzora nad kreditnimi institucijami v evrskem območju, zato podrobneje predstavljamo razdelitev nalog, njegovo organizacijsko strukturo ter potek odločanja, sodelovanje z drugimi institucijami in organi ter posebnosti pri nadzoru določenih subjektov. Posvetimo se tudi nadzornemu ciklu v okviru enotnega mehanizma nadzora in skupnim postopkom, za katere je pristojna Evropska centralna banka. Ugotovimo, da je proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja temelj tekočega ocenjevanja tveganj, notranjega upravljanja ter kapitalskega in likvidnostnega stanja bank in bančnih skupin. Nadzorniki namreč z njegovo pomočjo ocenjujejo tveganja s katerimi se soočajo banke, in preverjajo ali s temi tveganji tudi ustrezno upravljajo. Zaradi njegove pomembnosti podajamo podrobno predstavitev vseh štirih elementov na katerih bazira in predstavitev celotnega procesa od faze priprave do končne odločitve. V empiričnem delu magistrskega dela se posvetimo predstavitvi ključnih tveganj slovenskega bančnega sistema, preverimo pa tudi njegovo odpornost z vidika solventnosti in dobičkonosnosti ter likvidnosti. Slednje podkrepimo s primerjalno analizo kapitalskih in likvidnostnih količnikov v slovenskem bančnem sistemu in drugih državah članicah evrskega območja, pri čemer ugotovimo, da sta tako kapitalska kot likvidnostna ustreznost bank v Sloveniji na visokih ravneh. V zadnjem delu magistrskega dela predstavimo še rezultate procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja za banke v Sloveniji, kjer ugotovimo, da so rezultati iz leta 2023 na splošno pozitivni, saj se je ocena tveganj izboljšala, kapitalska zahteva iz drugega stebra pa znižala.
Keywords: mikrobnitetni nadzor, enotni mehanizem nadzora, razdelitev nalog med ECB in pristojnimi nacionalnimi organi, proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja, kapitalska in likvidnostna ustreznost.
Published in DKUM: 29.11.2024; Views: 0; Downloads: 2
.pdf Full text (4,11 MB)

2.
Macroprudential policy versus other economic policies
Eva Lorenčič, Mejra Festić, 2021, review article

Abstract: After the global financial crisis of 2007, macroprudential policy instruments have gained in recognition as a crucial tool for enhancing financial stability. Monetary policy, fiscal policy, and microprudential policy operate with a different toolkit and focus on achieving goals other than the stability of the financial system as a whole. In ligh of this, a fourth policy – namely macroprudential policy – is required to mitigate and prevent shocks that could destabilize the financial system as a whole and compromise financial stability. The aim of this paper is to contrast macroprudential policy with other economic policies and explain why other economic policies are unable to attain financial stability, which in turn justifies the need for a separate macroprudential policy, the ultimate goal whereof is precisely financial stability of the financial system as a whole. Our research results based on the descriptive research method indicate that, in order to prevent future financial crises, it is indispensable to combine both the microprudential and the macroprudential approach to financial stability. This is because the causes of the crises are often such that they cannot be prevented or mitigated by relying only on microprudential or only on macroprudential policy instruments.
Keywords: macroprudential policy, monetary policy, microprudential policy, financial stability
Published in DKUM: 30.09.2024; Views: 0; Downloads: 5
.pdf Full text (743,12 KB)
This document has many files! More...

3.
The impact of seven macroprudential policy instruments on financial stability in six euro area economies
Eva Lorenčič, Mejra Festić, 2021, original scientific article

Abstract: The aim of this paper is to investigate whether macroprudential policy instruments can influence the credit growth rate and hence financial stability. We use a fixed effects panel regression model to test the following hypothesis for six euro area economies (Austria, Finland, Germany, Italy, Netherlands and Spain) during time span 2010 Q3 to 2018 Q4: “Macroprudential policy instruments (degree of maturity mismatch; interbank loans as a percentage of total loans; leverage ratio; non-deposit funding as a percentage of total funding; loan-to-value ratio; loan-to-deposit ratio; solvency ratio) enhance financial stability, as measured by credit growth”. Our empirical results suggest that the degree of maturity mismatch, non-deposit funding as a percentage of total funding, loan-to-value ratio and loan-to-deposit ratio exhibit the predicted impact on the credit growth rate and therefore on financial stability. On the other hand, interbank loans as a percentage of total loans, leverage ratio, and solvency ratio do not exhibit the expected impact on the response variable. Since only four regressors (out of seven) have the signs predicted by our hypothesis, we can only partly confirm it.
Keywords: macroprudential policy, macroprudential instruments, systemic risk, financial stability
Published in DKUM: 26.09.2024; Views: 0; Downloads: 4
.pdf Full text (675,96 KB)
This document has many files! More...

4.
Makrobonitetni instrumenti in prilagajanje regulative bank glede na gospodarske cikle
Gregor Miklavčič, 2024, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava aktualno problematiko o prilagajanju bank na posamezne gospodarske cikle. Zajema obdobje od velike globalne krize, ki je nastala leta 2008, pa do julija 2023. Raziskava temelji na pregledu in analizi tuje in domače literature, pridobljene na svetovnem spletu. Najprej so opisani pojmi potrebni za boljše razumevanje izrazov, kot so makrobonitetna politika, monetarna politika in gospodarski cikli, ki so se vrstili v zajetem obdobju. Na podlagi dobljenih podatkov je bila opravljena analiza o prilagajanju regulativnih ukrepov na ekonomske cikle. Ti so bili razdeljeni na tri obdobja, in sicer čas globalne krize od 2008 do 2013, čas okrevanja od 2014 do 2019 ter krizo, ki je nastala kot posledica pandemije covida-19 in rusko-ukrajinskega spora. Globalna finančna kriza v začetku 21. stoletja je pokazala številne pomanjkljivosti pri nadzoru in upravljanju s sistemskimi tveganji. Makrobonitetna politika ni delovala, zato se z njo še vedno ukvarjajo ekonomisti in bančniki. Zadnje poglavje vsebuje ugotovitve, skladne s tremi postavljenimi hipotezami, ki so bile potrjene. Ugotovljeno je bilo, da je makrobonitetna politika pomembna dopolnitev monetarne politike, saj le skupno sodelovanje lahko močno okrepi stabilnost ključnih makroekonomskih spremenljivk. Pri tem so pomembni številni makrobonitetni instrumenti za ublažitev tveganj, ki bi lahko ogrozili likvidnost bank. Poleg tega se mora centralna banka ves čas prilagajati trenutnim razmeram gospodarskih ciklov, saj ima vsak svoje značilnosti in potrebe.
Keywords: monetarna politika, makrobonitetni instrumenti, denar, ukrepi, prilaganja, finančna kriza.
Published in DKUM: 09.07.2024; Views: 129; Downloads: 18
.pdf Full text (1,92 MB)

5.
Trg električnih avtomobilov v Evropi: Gospodarske priložnosti in izzivi
Tilen Baloh, 2023, master's thesis

Abstract: V pričujočem delu smo analizirali evropski trg električnih avtomobilov. Začeli smo s pregledom razvoja električnega avtomobila od začetkov v prvi polovici 19. stoletja do danes. Nato smo preučili stanje trga v Evropi in na drugih večjih trgih danes in predstavili njegovo neomajno rast kljub številnim motnjam, kot so covid-19, kriza polprevodnikov in trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko. Nato smo pozornost preusmerili na posamezne proizvajalce in pregledali, kako se nekateri izmed vodilnih soočajo z elektrifikacijo svoje ponudbe. Sledila je ena izmed ključnih tem, in sicer vpliv električnih avtomobilov na okolje, v kateri smo analizirali, ali množično uvajanje električnih vozil res lahko prispeva k zeleni revoluciji, ki jo obljublja. V kolikor uporabljamo elektriko, pridobljeno na trajnosten način, je električno vozilo res čistejše, vendar pa velik vir onesnaževanja predstavljajo baterije. Njihovo dobavno verigo in življenjski cikel smo preučili, izpostavili pa smo probleme, kot so dominantnost Kitajske v celotni dobavni verigi in reciklaža baterij. Sledil je pregled nekaj alternativnih goriv za pogon, med katerimi se je za najbolj obetavnega izkazal vodik. Obravnavali smo tudi razvoj infrastrukture javnih polnilnic po Evropi in nekatere še neuveljavljene alternative, zamenjavo baterije in brezžično polnjenje električnih vozil. Sledila je pomembna tema politike spodbujanja pri uvajanju električnih avtomobilov, to so subvencije in davčne olajšave, ki so ključne za spodbujanje potrošnikov za uspešen prehod k elektromobilnosti, pregledali pa smo tudi evropske ambicije v boju proti klimatskim spremembam v okviru Zelenega dogovora. Kot zadnjo temo smo obravnavali mnenje kupcev in njihovo pripravljenost za nakup električnih vozil, kar smo dodatno preučili z anketiranjem slovenske javnosti.
Keywords: električni avtomobili, evropski trg električnih avtomobilov, EV-baterije, subvencije električnih avtomobilov, kriza polprevodnikov, alternativna goriva, polnilnice, javno mnenje o električnih avtomobilih
Published in DKUM: 23.11.2023; Views: 449; Downloads: 57
.pdf Full text (4,12 MB)

6.
Dejavniki gospodarske rasti držav v globalni ekonomiji in v reguliranem finančnem okoju
Ana Jurhar, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Tema diplomskega dela je analiza vloge finančne regulacije v gospodarski rasti s primeri do sedaj napisanih raziskav. Prav tako je cilj določiti vlogo in pomen bank, zavarovalnic ter borznega sektorja na gospodarsko rast. Na primerih petih držav z visoko reguliranim in petih držav z nizko reguliranim finančnim okoljem se raziskava osredotoča na vpliv finančne regulacije na stabilnost finančnega sektorja in rast bruto domačega proizvoda. Rezultati kažejo kompleksen odnos med regulacijo in gospodarsko rastjo, pri čemer visoka regulacija prispeva k stabilnosti, medtem ko nizka regulacija lahko pritegne investitorje, vendar prinaša tudi tveganja za nestabilnost.
Keywords: dejavniki gospodarske rasti, finančna regulacija, banke, zavarovalnice, borzni sektor, bruto domači proizvod.
Published in DKUM: 10.11.2023; Views: 417; Downloads: 72
.pdf Full text (2,04 MB)

7.
The impact of macroprudential policy on credit growth in nine euro area economies
Eva Lorenčič, Robert Volčjak, Mejra Festić, 2023, original scientific article

Abstract: In this paper, we investigate the impact of macroprudential policy measures (bundled together into a macroprudential policy index, MPI) on the nonfinancial corporate sector credit and household credit growth using a one-step system GMM empirical research method. The goal of our paper is to test whether contractionary macroprudential policy stymies credit growth rate and whether expansionary macroprudential policy spurs credit growth rate in selected Euro Area economies (Austria, Belgium, Finland, Germany, Ireland, Italy, Netherlands, Slovenia, and Spain) over the period 2008Q4–2018Q4. We test two hypotheses: H1: The tightening of macroprudential policy measures reduces the non-financial corporate sector credit growth rate, and H2: The tightening of macroprudential policy measures reduces the growth rate of household credit. Based on our empirical results, we can confirm the first hypothesis. In contrast, the second hypothesis can be neither confirmed nor rejected since the explanatory variable of interest (MPI) is statistically insignificant in the second model.
Keywords: macroprudential policy, systemic risk, financial stability, dynamic panel data, one-step system GMM
Published in DKUM: 05.09.2023; Views: 299; Downloads: 9
URL Link to file

8.
The importance of corporate governance of banks concerning the ownership in the international environment
Mejra Festić, Polona Pašić, Borut Bratina, 2020, original scientific article

Published in DKUM: 31.08.2023; Views: 331; Downloads: 18
.pdf Full text (875,36 KB)

9.
International environment : recovery and resolution regimes as the pillar of the banking union
Mejra Festić, 2019, review article

Published in DKUM: 29.08.2023; Views: 204; Downloads: 34
.pdf Full text (770,76 KB)
This document has many files! More...

10.
The impact of macroprudential policy instruments on financial stability in Southern Europe
Eva Lorenčič, Mejra Festić, 2022, original scientific article

Published in DKUM: 19.06.2023; Views: 367; Downloads: 12
URL Link to file

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica