| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 10
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vstavitev pedikularnih vijakov v ledveno in križnično hrbtenico z uporabo večnivojske vodilne šablone izdelane z metodo hitre izdelave prototipov
Matjaž Merc, 2014, dissertation

Abstract: Uvod. Vstavitev pedikularnih vijakov s prostoročno tehniko je povezana z zapleti zaradi nepravilne postavitve vijaka, predvsem s poškodbo in prebojem pedikla. To tveganje je mogoče delno zmanjšati z uporabo diaskopije. Natančnost vstavitve vijakov poveča navigacija, katere glavne pomanjkljivosti so visoka cena, daljši čas operativnega posega in večje tveganje za okužbo med posegom. Alternativo, ki bi lahko odpravila večino navedenih pomanjkljivosti, predstavlja metoda hitre izdelave prototipov, s katero je mogoče izdelati posamezniku prilagojene vodilne šablone, ki omogočajo optimalno postavitev vijakov. Od leta 1998 je bilo izvedenih nekaj raziskav, v katerih so z uporabo vodilnih šablon predvsem na kadavrih in tudi klinično relativno uspešno vstavljali pedikularne vijake. Najnatančnejšo vstavitev vijakov so zagotavljale šablone, ki so se kot odlitek prilegale dorzalnim delom hrbtenice in so omogočale vstavljanje le enega vijaka hkrati. Ob tem je bila za natančno namestitev šablone potrebna obsežna preparacija mehkih tkiv. Pri nas smo izvedli klinično raziskavo, v okviru katere smo izdelali šablone, ki ne zahtevajo obsežne preparacije mehkih tkiv in omogočajo hkratno vstavljanje vijakov na več nivojih. Metodo smo primerjali s prostoročno tehniko pod RTG-nadzorom. V raziskavo smo prvič vključili tudi križnično hrbtenico. Namen. Razvoj večnivojske vodilne šablone za vstavitev pedikularnih vijakov v ledveno in križnično hrbtenico, ki bo omogočala optimalno postavitev pedikularnih vijakov in bo natančnejša od prostoročne tehnike pod RTG-nadzorom. Preiskovanci in metode. V prospektivni klinični raziskavi primerov s kontrolami smo analizirali 24 preiskovancev, predvidenih za zatrditev dveh ali več vretenc na ledvenem in prvem križničnem nivoju. V vsaki skupini smo vstavili 72 vijakov. Pri 11 osebah smo uporabili 17 večnivojskih šablon. Izdelali smo jih individualno na podlagi predoperativnih CT-posnetkov s postopkom selektivnega laserskega sintranja, tako da so natančno nasedale na fasetne sklepe. Šablono so sestavljali kanali, ki so pod optimalnim kotom usmerjali pedikularni vijak natančno skozi središče pedikla. V skupino, predvideno za vstavitev pedikularnih vijakov s prostoročno tehniko pod RTG-nadzorom, smo vključili 13 oseb. Operativni poseg smo v obeh skupinah izvedli v enakih pogojih, merili smo celotni čas posega in čas trajanja efektivnega RTG-sevanja. Po operativnem posegu smo posneli CT, na podlagi katerega smo opravili meritve in statistično analizo prebojev pediklov ter teles vretenc za obe skupini. Po istem principu smo analizirali relativni odmik in odmik ter odklon vijakov od optimalnega položaja. Ocenili smo natančnost postopka izdelave in uporabe šablone. Za obe skupini smo primerjali čas trajanja efektivnega RTG-sevanja in čas celotnega operativnega posega. Rezultati. Skupna pojavnost preboja pediklov in vretenc je bila pri uporabi vodilne šablone (6/72) statistično značilno nižja (p < 0.001) kot pri kontroli (29/72). Relativni odmik (p = 0.033), sredinski odklon (p = 0.003) in trajanje efektivnega sevanja na posamezen vijak (p = 0.02) so bili značilno manjši pri skupini z uporabo šablon. Pri transverzalnem odmiku in odklonu ter sredinskem odmiku nismo izmerili statistično značilnih razlik med obema skupinama. Prav tako ni bilo značilnih razlik pri izbiri dolžine vijakov in pri trajanju operativnega posega na nivo. Za nivo S1 smo ugotovili statistično značilno razliko v skupnem številu prebojev pedikla in vretenca (šablona: 1/10, kontrola: 10/16, p = 0.014). Značilnih razlik ni bilo pri izoliranem številu prebojev pedikla, v sredinskem odmiku, transverzalnem odmiku in odklonu, relativnem odmiku ter razliki v dolžini vijakov. Pri uporabi šablone za nivo S1 smo ugotovili značilno manj sredinskega odklona (p = 0.003) in števila prebojev vretenca (p = 0.037). 19 od 72 (26 %) vijakov v celotni skupini z uporabo vodilnih šablon je bilo napačno postavljenih; za nivo S1 je bilo takih vijakov 8 od 10 (80 %). Zaključki. Upora
Keywords: Preboj, poškodba, prostoročna tehnika, RTG-nadzor, navigacija, odmik, odklon, selektivno lasersko sintranje
Published: 10.11.2014; Views: 1725; Downloads: 121
.pdf Full text (5,18 MB)

2.
Učinek rastnih faktorjev iz avtologne trombocitne plazme in antagonistov TGF-ß na proliferacijo in diferenciacijo skeletnomišičnih celic
Robi Kelc, 2015, doctoral dissertation

Abstract: Uvod Regeneracija skeletne mišice po poškodbi je omejena s tvorbo brazgotinskega tkiva, počasnim celjenjem in relativno visoko verjetnostjo ponovitve poškodbe. Terapija, ki temelji na pripravkih avtolognih trombocitnih preparatov (ang. platelet-rich plasma; PRP) je v zadnjem času postala izjemno popularna, predvsem v primeru poškodb sklepnih vezi in mišičnih tetiv. Za zdravljenje mišičnih poškodb se PRP še ne uporablja, poglavitni pomislek je, da med ostalim vsebuje tudi rastni faktor TGF-β, ki je pomemben dejavnik brazgotinjenja v skeletno-mišičnem tkivu. V raziskavi smo želeli prirediti učinek PRP-ja za uporabo na skeletnem mišičju. Učinek rastnega faktorja TGF-β smo zavirali z njegovim zaviralcem s ciljem izločitve potencialno neželenega učinka v procesu mišične regeneracije. Materiali in metode Zaradi pomanjkanja znanstvenih temeljev o terapiji z avtologno trombocitno plazmo smo zasnovali predklinično raziskavo, v kateri smo uporabili humano, CD56-pozitivno mioblastno celično linijo. Po dodajanju PRP-ja, dekorina (zaviralca TGF-β) in njune kombinacije v gojilni medij smo preučevali stopnjo proliferacije mioblastov, njihove metabolne aktivnosti, profil izražanja fibrotičnih citokinov in ekspresijo miogenih regulatornih faktorjev. Z uporabo slikovne pretočne citometrije smo analizirali razmerje med hibernirajočimi, aktiviranimi in diferencirajočimi mioblasti ter rezultate primerjali med posameznimi skupinami. Dodatno smo opravili še vizualno analizo izražanja dezmina z uporabo visoko ločljivega konfokalnega mikroskopa ter ugotavljali stopnjo formacije več jedrnih miotubulov. Rezultati Ugotovili smo, da pride v mioblastnih celičnih kulturah pod vplivom PRP-ja do značilnega znižanja izražanja fibrotičnih citokinov, povečanja stopnje proliferacije in viabilnosti celic. Obenem pride prav tako do povečane ekspresije miogenih regulatornih faktorjev, kar pripomore k pomembnemu pomiku v miogeni diferenciaciji mioblastov. V kombinaciji PRP-ja z dekorinom smo zaznali pomembne dodatne sinergistične učinke. Razprava Izsledki raziskave dokazujejo, da PRP ne samo potencialno znižuje brazgotinjenje, temveč tudi pripomore k učinkovitejši mišični regeneraciji, še posebej v kombinaciji z zaviralcem TGF-β.
Keywords: Mišične poškodbe, brazgotinjenje, avtologna trombocitna plazma, rastni faktorji, dekorin, miostatin, TGF-beta
Published: 05.07.2016; Views: 636; Downloads: 96
.pdf Full text (8,10 MB)

3.
Tkivni inženiring hrustančnega tkiva na biosintetičnem polimernem polyHIPE nosilcu
Jakob Naranđa, 2017, doctoral dissertation

Abstract: Tkivni inženiring hrustančnega tkiva še vedno nudi številne možnosti za izboljšavo, navkljub intenzivnim raziskovalnim naporom v zadnjem času. Razvoj umetnih materialov in 3-D celičnih nosilcev ima pomembno vlogo pri regeneraciji hrustančnega tkiva. Zanimiv pristop pri izdelavi celičnih nosilcev predstavlja izgradnja s pomočjo emulzij. Nastali material, imenovan polyHIPE (PHP), je sintetični visoko porozen polimer, ki ga pripravimo s polimerizacijo visokega deleža notranje faze emulzij (HIPEs – high internal phase emulsions). Glavni cilj te doktorske disertacije je raziskati možnosti za tvorbo hrustančnega tkiva znotraj celičnih nosilcev pripravljenih iz PHP materiala. Proizvodnjo PHP nosilcev smo posebej prilagodili tkivnemu inženiringu hrustanca, tako da smo pripravili porozne (85 %) strukture s primarno velikostjo por v območju 50–170 m. Pokazali smo, da je PHP material biokompatibilen s človeškimi sklepnimi hondrociti, kar smo ovrednotili s pomočjo testa za preživetje celic (Live/Dead kit) in histološko analizo. Opazovali smo hondrocite z okroglimi jedri, ki so bili organizirani v večceličnih plasteh na površini PHP nosilca in so rastli približno 300 m v notranjost nosilca. Kopičenje kolagena tipa 2 smo dokazali s pomočjo imunohistokemije, molekularna analiza je pokazala izražanje hrustančno specifičnih genov z ugodnim razmerjem kolagena tipa 2 in tipa 1. Dodatno so bili PHP vzorci biološko razgradljivi, njihove osnovne mehanske lastnosti pa primerljive z nativnim sklepnim hrustancem. Izsledki raziskave dokazujejo, da je zasnovan PHP celični nosilec primeren za nadaljnjo uporabo v tkivnem inženiringu hrustančnega tkiva.
Keywords: humani sklepni hrustanec, tkivni inženiring, biokompatibilni celični nosilec, sintetični polimer, polyHIPE, diferenciacija hondrocitov
Published: 17.10.2017; Views: 490; Downloads: 70
.pdf Full text (24,38 MB)

4.
Skeletal muscle derived cell cultures as potent models in regenerative medicine research
Robi Kelc, Martin Trapečar, Matjaž Vogrin, Avrelija Cencič, 2013, review article

Abstract: Cell cultures have been used extensively by many scientists in the last decades to study various cell and tissue mechanisms. They have many advantagesover in vivo experimental models, but their limitations are to be considered as well. As skeletal muscle-derived cell cultures are becoming increasingly interesting in studies of muscle regeneration processes the question of their relevance in experiments arises according to in vivo experimental models. This article reviews studies that have simultaneously performed in vivo and in vitro experiments on skeletal muscle and discusses the correlation of both results. Although they seem to correlate, no such studies on humans have been performed so far.
Keywords: skeletal muscle cell, cell culture, In vivo, In vitro, experimental model
Published: 10.07.2015; Views: 576; Downloads: 66
URL Link to full text

5.
Uporaba vodilnih šablon, izdelanih s tehnologijo hitre izdelave prototipov pri vstavitvi pedikularnih vijakov
Matjaž Merc, Igor Drstvenšek, Matjaž Vogrin, Tomaž Brajlih, Gregor Rečnik, 2013, original scientific article

Abstract: Izhodišča: Postavitev pedikularnih vijakov s prostoročno tehniko je povezana z znatnim odstotkom predrtja pedikla. To tveganje lahko zmanjšamo z uporabo medoperativne diaskopije ali z navigacijo, ki imata določene pomembne pomanjkljivosti. Obetaven princip, s katerim bi lahko odpravili večino težav, je metoda hitre izdelave prototipov, s katero lahko izdelamo bolniku prilagojene vodilne šablone, ki omogočajo optimalno pozicioniranje vijakov. V zadnjem desetletju je bilo izvedenih nekaj študij, v katerih so predvsem na kadavrih z uporabo šablon relativno uspešno vsadili pedikularne vijake. Pri nas smo izvedli klinično študijo in izdelali šablone, ki omogočajo hkratno vsaditev vijakov na več ravneh. V raziskavo smo prvič vključili tudi križnično hrbtenico. Metode: V prospektivno klinično raziskavo primerov s kontrolami je bilo vključenih 15 oseb. V ledveno in križnično hrbtenico smo vstavili 30 pedikularnih vijakov z uporabo vodilnih šablon, 36 vijakov pa smo vstavili prostoročno pod nadzorom RTG. Na podlagi preoperativnih CT-posnetkov smo s postopkom selektivnega laserskega sintranja izdelali vodilne šablone. V obeh skupinah smo opravili analizo predrtja pediklov glede na pooperativni izvid CT. Rezultati: Incidenca predrtja pedikla je pri uporabi vodilne šablone statistično značilno manjša kot pri kontroli. Zaključki: Uporaba večnivojskih vodilnih šablon se je izkazala kot zanesljiva metoda, ki pomembno zmanjša verjetnost za poškodbo pedikla in s tem povezane zaplete. Kljub temu ima določene pomanjkljivosti, ki so povezane z relativno dolgim časom izdelave vodilnih šablon, z napakami pri izdelavi ali s pozicioniranjem med operacijo. Zaradi omenjenih lastnosti metoda ni nadomestila prostoročne tehnike ali navigacije, vendar je pomembna alternativa v izbranih primerih.
Keywords: model, pedikel, vretence, navigacija, prostoročna tehnika
Published: 30.12.2015; Views: 582; Downloads: 39
.pdf Full text (219,77 KB)
This document has many files! More...

6.
Platelet-rich plasma, especially when combined with a TGF-ß inhibitor promotes proliferation, viability and myogenic differentiation of myoblasts in vitro
Robi Kelc, Martin Trapečar, Lidija Gradišnik, Marjan Rupnik, Matjaž Vogrin, 2015, original scientific article

Abstract: Regeneration of skeletal muscle after injury is limited by scar formation, slow healing time and a high recurrence rate. A therapy based on platelet-rich plasma (PRP) has become a promising lead for tendon and ligament injuries in recent years, however concerns have been raised that PRP-derived TGF-β could contribute to fibrotic remodelling in skeletal muscle after injury. Due to the lack of scientific grounds for a PRP -based muscle regeneration therapy, we have designed a study using human myogenic progenitors and evaluated the potential of PRP alone and in combination with decorin (a TGF-β inhibitor), to alter myoblast proliferation, metabolic activity, cytokine profile and expression of myogenic regulatory factors (MRFs). Advanced imaging multicolor single-cell analysis enabled us to create a valuable picture on the ratio of quiescent, activated and terminally committed myoblasts in treated versus control cell populations. Finally high-resolution confocal microscopy validated the potential of PRP and decorin to stimulate the formation of polynucleated myotubules. PRP was shown to down-regulate fibrotic cytokines, increase cell viability and proliferation, enhance the expression of MRFs, and contribute to a significant myogenic shift during differentiation. When combined with decorin further synergistc effects were identified. These results suggest that PRP could not only prevent fibrosis but could also stimulate muscle commitment, especially when combined with a TGF-β inhibitor.
Keywords: muscles, skeletal, injuries, TGF-beta, plasma, thrombocytes, myoblasts, fibrosis, prevention, regeneration
Published: 19.06.2017; Views: 324; Downloads: 46
.pdf Full text (2,07 MB)
This document has many files! More...

7.
Polyester type polyHIPE scaffolds with an interconnected porous structure for cartilage regeneration
Jakob Naranđa, Maja Sušec, Uroš Maver, Lidija Gradišnik, Mario Gorenjak, Andreja Vukasović, Alan Ivković, Marjan Rupnik, Matjaž Vogrin, Peter Krajnc, 2016, original scientific article

Abstract: Development of artificial materials for the facilitation of cartilage regeneration remains an important challenge in orthopedic practice. Our study investigates the potential for neocartilage formation within a synthetic polyester scaffold based on the polymerization of high internal phase emulsions. The fabrication of polyHIPE polymer (PHP) was specifically tailored to produce a highly porous (85%) structure with the primary pore size in the range of 50–170 μm for cartilage tissue engineering. The resulting PHP scaffold was proven biocompatible with human articular chondrocytes and viable cells were observed within the materials as evaluated using the Live/Dead assay and histological analysis. Chondrocytes with round nuclei were organized into multicellular layers on the PHP surface and were observed to grow approximately 300 μm into the scaffold interior. The accumulation of collagen type 2 was detected using immunohistochemistry and chondrogenic specific genes were expressed with favorable collagen type 2 to 1 ratio. In addition, PHP samples are biodegradable and their baseline mechanical properties are similar to those of native cartilage, which enhance chondrocyte cell growth and proliferation.
Keywords: polyester, polymerization, polyHIPE
Published: 23.06.2017; Views: 575; Downloads: 197
.pdf Full text (1,24 MB)
This document has many files! More...

8.
Isolation and characterization of human articular chondrocytes from surgical waste after total knee arthroplasty (TKA)
Jakob Naranđa, Lidija Gradišnik, Mario Gorenjak, Matjaž Vogrin, Uroš Maver, 2017, original scientific article

Abstract: BACKGROUND: Cartilage tissue engineering is a fast-evolving field of biomedical engineering, in which the chondrocytes represent the most commonly used cell type. Since research in tissue engineering always consumes a lot of cells, simple and cheap isolation methods could form a powerful basis to boost such studies and enable their faster progress to the clinics. Isolated chondrocytes can be used for autologous chondrocyte implantation in cartilage repair, and are the base for valuable models to investigate cartilage phenotype preservation, as well as enable studies of molecular features, nature and scales of cellular responses to alterations in the cartilage tissue. METHODS: Isolation and consequent cultivation of primary human adult articular chondrocytes from the surgical waste obtained during total knee arthroplasty (TKA) was performed. To evaluate the chondrogenic potential of the isolated cells, gene expression of collagen type 2 (COL2), collagen 1 (COL1) and aggrecan (ACAN) was evaluated. Immunocytochemical staining of all mentioned proteins was performed to evaluate chondrocyte specific production. RESULTS: Cartilage specific gene expression of COL2 and ACAN has been shown that the proposed protocol leads to isolation of cells with a high chondrogenic potential, possibly even specific phenotype preservation up to the second passage. COL1 expression has confirmed the tendency of the isolated cells dedifferentiation into a fibroblast-like phenotype already in the second passage, which confirms previous findings that higher passages should be used with care in cartilage tissue engineering. To evaluate the effectiveness of our approach, immunocytochemical staining of the evaluated chondrocyte specific products was performed as well. DISCUSSION: In this study, we developed a protocol for isolation and consequent cultivation of primary human adult articular chondrocytes with the desired phenotype from the surgical waste obtained during TKA. TKA is a common and very frequently performed orthopaedic surgery during which both femoral condyles are removed. The latter present the ideal source for a simple and relatively cheap isolation of chondrocytes as was confirmed in our study.
Keywords: aggrecan, collagen 2, gene expression, human articular chondrocytes, isolation protocol, phenotype preservation, TKA, total knee arthroplasty
Published: 02.08.2017; Views: 402; Downloads: 144
.pdf Full text (42,50 MB)
This document has many files! More...

9.
Novi biološki pristopi pri rekonstrukciji sprednje križne vezi (ACL)
Jakob Naranđa, Matjaž Vogrin, 2010, review article

Abstract: Izhodišča: Ruptura sprednje križne vezi (ACL) je ena pogostejših poškodb kolena. Pri zdravljenju igra ključno vlogo uspešna rekonstrukcija ACL z vstavitvijo presadka. Uspešnost operativnega postopka je 73-95 %, vrnitev na predoperatvno stopnjo dejavnosti pa 37-75 %. Glavna težava po rekonstrukciji je zelo dolga rehabilitacija. Bolniki ne smejo polno obremeniti kolena najmanj 6 mesecev po poškodbi. Uspešnost rekonstrukcije ACL je odvisna od vraščanja presadka v kostnem tunelu in od ligamentizacije, t.j. procesa, pri katerem pridobi lastnosti nativnega ACL. Pri tem igrajo pomembno vlogo biomehanski dejavniki (pravilni položaj kostnih tunelov -anatomska lega presadka, pričvrstitev in ustreznost presadka ter pooperativna rehabilitacija) in biološki odziv presadka po rekonstrukciji (stopnja revaskularizacije in nastajanje kolagenskih vlaken), ki ga lahko pospešimo z dodajanjem rastnih faktorjev (RF), periosta in uporabo mezenhimskih zarodnih celic. Ti pristopi so novost v rekonstrukciji ligamentnih struktur, saj posegajo v biologijo celjenja med kostjo in presadkom. Danes uporabljamo tehniko za pridobivanje s trombociti bogate plazme (PRP) iz avtologne krvi, ki jo damo na mesto vstavitve presadka in tako pospešimo vraščanje in proces ligamentizacije presadka. Zaključki: Pregledni članek obravnava dejavnike, ki vplivajo na uspešnost zdravljenja po rekonstrukciji ACL. Poznavanje in modulacija biološkega odziva presadka je nov pristop k zdravljenju pretrgane ACL, bolnikom in športnikom pa omogoča hitrejšo vrnitev k vsakodnevnim in drugim telesnim dejavnostim.
Keywords: sprednja križna vez (ACL), rekonstrukcija, vraščanje presadka, ligamentizacija, rastni faktorji (RF)
Published: 10.07.2015; Views: 1684; Downloads: 140
.pdf Full text (386,94 KB)
This document has many files! More...

10.
Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica