| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 12
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Ecological efficiency of production and the ecological footprint of organic agriculture
Matjaž Turinek, Maja Turinek, Silva Grobelnik Mlakar, Franc Bavec, Martina Bavec, 2010, review article

Abstract: The rising energy prices and climatic changes have intensified the search for alternative farming systems where energy consumption per unit would be lowered. A long-term field trial, started in 2007 at the University of Maribor, focuses on food quality and the ecological foot print of convential (CON), integrated (INT), organic (ORG) anf biodynamic (BD) systems in production of wheat (Triticum aestivum L.) and spelt (Triticum spelta L.), mainly due to the non-use of external synthetic production factors. When yields are added to the equation, the ORG and BD systems emerge also as more efficient per unit of land area. Thus, the ORG and BD system present viable alternatives for reducing the impact of agriculture on climate change, while ensuring a more sustainable food security.
Keywords: organic agriculture, biodynamic agriculture, ecological footprint, comparison of farming systems
Published in DKUM: 29.03.2018; Views: 2103; Downloads: 136
.pdf Full text (141,68 KB)
This document has many files! More...

2.
Grain amaranth as an alternative and perspective crop in temperate climate
Silva Grobelnik Mlakar, Matjaž Turinek, Manfred Jakop, Martina Bavec, Franc Bavec, 2010, review article

Abstract: As a consequence of globalisation and industrialisation of agriculture, global food security has become increasingly dependent on only a handful of fertilisation and energy high demanding plant species. This involution has increased the vulnerability of agriculture, reduced genetic diversity, provoked some environmental problems and impoverished the human diet. The mentioned facts stimulate the retrieving of alternative crops into the production. The present paper briefly describes crop importance, botany, nutritional value and utilisation of grain amaranth (Amaranthus spp.), one of the alternative crops discussed in the book Organic Production and Use of Alternative Crops. The immediate objective of this paper is to present information gained as a result of a national project on grain amaranth.
Keywords: grain amaranth, nutrition value, utilisation
Published in DKUM: 29.03.2018; Views: 1436; Downloads: 146
.pdf Full text (172,19 KB)
This document has many files! More...

3.
VSEBNOST OLJA V OLJNIH BUČAH (Cucurbita pepo L. var. oleifera), MAKU (Papaver somniferum) IN RIČKU (Camelina sativa L. Crantz) V ODVISNOSTI OD PRIDELOVALNEGA SISTEMA
Mateja Fužir, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Oljne buče, mak in riček so pomembne alternativne oljnice, ki so bile pridelane v okviru raziskovalnega projekta »Kakovost hrane v odvisnosti od načina kmetijske pridelave«, ki je potekal na FKBV v Pivoli pri Mariboru. Projekt je trajal tri leta (od 2008 do 2010). V poljskem poskusu so bili obravnavani štirje pridelovalni sistemi (PS): konvencionalni (KON), integrirani (IP), ekološki (EKO), biodinamični (BD) in kontrolne parcele. V vseh treh letih so bile v kolobar vključene omenjene oljnice. Pridelki oljnih buč so bili pobrani vsa tri leta, pridelki maka in rička pa samo v letu 2008. Preverili smo vpliv leta pridelave, PS in njune interakcije na vsebnost olja v oljnih bučah, maku in ričku ter korelacijsko povezanost med količino olja in količino pridelka suhih semen (SS). Glede na dobljene rezultate smo ugotovili, da leto pridelave vpliva na vsebnost olja v oljnih bučah. Najvišjo vsebnost olja smo izmerili v letu 2010 (31,1 ± 1,4 %), sledilo je leto 2008 (30,9 ± 1,0 %), najnižjo vsebnost pa smo izmerili v letu 2009 (26,9 ± 0,8 %). Različni PS statistično značilno vplivajo na vsebnost olja v oljnih bučah. Največji delež olja smo stehtali pri kontroli (31,1 %), nato v EKO (31,1 %) in BD (30,3 %). Najnižjo vsebnost olja so vsebovala semena, pridelana v KON (25,8 %). PS na vsebnost olja v maku in ričku niso imeli statistično značilnega vpliva. Pri vseh treh poljščinah je statistična analiza pokazala, da obstaja močna korelacijska povezanost med količino pridelka in količino olja (r = 0,89 – 0,94).
Keywords: pridelovalni sistemi / vsebnost olja / oljne buče / mak / riček
Published in DKUM: 11.10.2016; Views: 2688; Downloads: 155
.pdf Full text (710,36 KB)

4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
Možnost pridelave travniške arnike (Arnica chamissonis Less. ssp. foliosa (Nutt.) Maguire) v Spodnji Savinjski dolini glede na različno gostoto nasada
Polonca Kumer, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Potreba naše družbe po zdravilih in alternativnih pripravkih se veča in z njo pridobivanje ter izkoriščanje zdravilnih rastlin, rastočih v naravi. Prepričanje, da so samo te najboljše za uporabo in jih ni mogoče gojiti na poljih, je dokazano zmotno. V poljskem poskusu leta 2011 se je to pokazalo pri zelo vsestransko uporabni trajnici travniški arniki (Arnica chamissonis Less. ssp. foliosa (Nutt.) Maguire), ki je po učinkovinah povsem enaka ali celo boljša od avtohtone gorske arnike (Arnica montana L.). Namen poskusa je približati pridelavo arnike ekološkim pridelovalcem, zeliščarjem in posameznikom ter s tem ohraniti naravna rastišča gorske arnike. Na domačem polju v Savinjski dolini je bilo preverjeno, če ta rastlina sploh uspeva v našem podnebju in kakšna gostota ji najbolje ustreza za dober razvoj in pridelek. V poskusu so bile leta 2010 vzgojene in nasajene sadike, leta 2011 pa analizirana obnova in višina rastlin, pridelek, zapleveljenost, čas ročne odbire in učinkovitost pobiranja glede na različne gostote rastlin v nasadu. Ker se travniška arnika razraste z rizomi, se čez zimo zelo dobro okorenini, kar je pokazalo štetje mladih rastlin spomladi 2011. Ponekod se je gostota povečala za kar do 31-krat. Izkazalo se je, da ima termin odbire cvetov statistično značilen vpliv na pridelek in višino rastlin. Gostota zasaditve ni pokazala pomembnih razlik v pridelku, kljub temu je bil ta največji pri 7,7 rastline/m2 oziroma medvrstni razdalji 30 cm in vrstni razdalji 40 cm.
Keywords: arnika, Arnica chamissonis Less., gostota, pridelek, A. montana L., pridelava zelišč
Published in DKUM: 22.10.2012; Views: 4986; Downloads: 349
.pdf Full text (1,24 MB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica