| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
PROIZVODNJA BIOPLINA IZ RAZLIČNIH HIBRIDOV KORUZE
Matjaž Ošlaj, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Cilj diplomske naloge je bil ugotoviti, kateri zrelostni razred koruze, in kateri hibrid določenega zrelostnega razreda, daje največjo proizvodnjo bioplina in biometana. Preučevali smo tudi kemijsko sestavo plinov. Testirali smo hibride koruze zrelostnega razreda FAO 300 — FAO 400, FAO 400 — FAO 500 in FAO 500 — FAO 600. Poskusi so potekali v laboratoriju, po tri serije poskusov s tremi ponovitvami, po metodi DIN 38 414, del 8. Rezultati raziskave so pokazali, da se pri višjem zrelostnem razredu koruze (FAO 400, FAO 500) povečuje hektarski donos bioplina in biometana. Najvišji izplen bioplina, biometana med zrelostnimi razredi koruze so imeli hibridi zrelostnega razreda FAO 400 in FAO 500. Med hibridi koruze zrelostnega razreda FAO 300 — FAO 400, daje hibrid PR38F70 (FAO 330) največji donos bioplina in biometana. Med hibridi zrelostnega razreda FAO 400 — FAO 500, je dajal največjo proizvodnjo bioplina in biometana hibrid PIXXIA (FAO 420). Hibrid CODISTAR (FAO 500) pa je imel med hibridi zrelostnega razreda FAO 500 — FAO 600 največji donos bioplina in biometana. Proizvodnja biometana, kateri ima bistveno vlogo pri proizvodnji bioplina, je pri hibridih koruze variirala od 50 — 60% celotne količine nastalih plinov.
Keywords: proizvodnja bioplina / koruzni hibridi / fermentor / metan
Published: 16.10.2009; Views: 3210; Downloads: 224
.pdf Full text (792,34 KB)

2.
Proizvodnja bioplina iz različnih hibridov koruze
Matjaž Ošlaj, 2009, undergraduate thesis

Keywords: proizvodnja bioplina, koruzni hibridi, fermentor, metan
Published: 10.07.2015; Views: 667; Downloads: 19
URL Link to full text

3.
Biogas as a renewable energy source
Matjaž Ošlaj, Bogomir Muršec, 2010, review article

Abstract: Renewable energy technology does not simply produce energy, heat and transport fuel, but also offers the opportunity to live in the footsteps of a reasonable future development. In Europe and other industrialized regions, the main reason for the development of renewable energy is the environment, in particular the concern in relation to global climate change and the need to improve security and diversity of energy supply. In the developing countries, they promise a new hope for renewable primary energy supply in regions without conventional energy and provide an opportunity for sustainable development. Productionof "green energy" from biogas, which is among the renewable energy sources, promises an environmentally less damaging way of obtaining energy by reducing CO emissions into the environment and reduces energy dependence on imported energy sources. Biogas production is of major importance for the sustainable use of agrarian biomass as renewable energy source.
Keywords: anaerobic digestion, biogas, manure, renewable energy
Published: 11.07.2017; Views: 365; Downloads: 47
.pdf Full text (194,11 KB)
This document has many files! More...

4.
Razvoj modela sestave različnih rastlinskih substratov za proizvodnjo bioplina
Matjaž Ošlaj, 2016, doctoral dissertation

Abstract: Najpomembnejši ukrep za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in energetske učinkovitosti je povečanje deleža rabe obnovljivih virov energije. Slovenija mora, tako kot ostale države EU, na področju razvoja obnovljivih virov energije doseči ambiciozne cilje, ki bodo tako prispevali k povečanju zanesljivosti oskrbe z energijo, zmanjšanju učinkov na okolje, gospodarski rasti in razvoju delovnih mest ter zaposlenosti. Potrebno je iskati nove obnovljive vire, ki v svetu igrajo vse pomembnejšo vlogo pri proizvodnji energije. Proizvodnja bioplina z anaerobno fermentacijo je ena izmed tehnologij za proizvodnjo energije, trajnostno obdelavo odpadkov in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Z raziskavo smo preučili energetsko vrednost rastlinskih vrst. S tem namenom smo izvajali poljske in laboratorijske poskuse v letih 2010 in 2011. Z optimatizacijo anaerobnega procesa fermentacije novih substratov za proizvodnjo bioplina smo uporabili poskusni reaktor. Pridobivanje bioplina iz energetskih substratov smo izvedli po nemškem standardu DIN 38 414, del 8. Anaerobno digestijo smo izvedli z osnovnim substratom prašičje gnojevke in v različnih sestavah sosubstrata. Sosubstrat smo sestavljali v različnih kombinacijah energetskih rastlin. Za sosubstrat smo uporabili koruzo (glavni posevek), koruzo (strniščni posevek), tritikale (glavni posevek), sirek (glavni posevek), mešanico rastlin za pridelavo biomase (glavni posevek) in koruzo za zrnje (zrnje v fazi voščene zrelosti). Podatke, vključene v raziskavo, smo analizirali s programi MS-Excel 2013 in SPSS (SPSS. Inc., Chicago, IL) ter programom R, verzije 3.0.2. Ločeno smo obravnavali in izračunali aritmetično sredino in standardni odklon. Z enosmerno analizo variance smo ugotavljali vpliv različnih mešanic poljščin na nekatere proučevane spremenljivke. Z multiplo regresijo smo ugotavljali vpliv spremenljivk (sestava substrata) na količino proizvedenega bioplina in količino proizvedenega biometana. Na osnovi MM-metode in OLS-metode smo izdelali več modelov, ki omogočajo napoved proizvodnje bioplina in biometana iz substrata s sosubstratom. Z rezultati poljskih in laboratorijskih analiz smo razvili računalniški model BIOPLIN, s katerim lahko napovedujemo proizvodnjo bioplina in biometana iz določenega substrata in sosubstrata na osnovi metode DIN 38 414. Model za napoved proizvodnje bioplina in biometana je sestavljen iz štirih podmodelov, ki so sestavni del glavnega modela. Koruzo, ki je ključna pri proizvodnji bioplina lahko nadomestimo z drugimi mešanicami sosubstrata. Sestava substrata vpliva na kvaliteto in kvantiteto nastalega bioplina in biometana.
Keywords: anaerobna fermentacija, bioplin, substrat, sestava substrata, model, statistični model
Published: 12.01.2017; Views: 909; Downloads: 90
.pdf Full text (3,67 MB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica