| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 59
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
Reološka in fizikalna karakterizacija premaznega kompozita in njegovih komponent
Tea Drobnič, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo predstavlja obširno fizikalno in reološko karakterizacijo tekočih in utrjenih polimernih vzorcev. Delo je osnovano na izvedbi dinamičnih mehanskih analiz, s katerimi smo ovrednotili lastnosti utrjenega polimernega materiala. Vzorci so bili pripravljeni s tremi vezivi in dvema monofunkcionalnima monomeroma ter enim difunkcionalnim monomerom, s katerimi smo v različnih medsebojnih razmerjih sintetizirali polimerne materiale z različnimi mehanskimi lastnostmi. Z reološkimi meritvami smo določili reološke lastnosti tekočih vzorcev. Z dinamično mehansko analizo (DMA) utrjenih vzorcev smo spremljali medsebojne razlike v mehanskih lastnostih pri delovnih temperaturah (T) 25,00 °C in 60,00 °C. Karakterizacijo utrjenih vzorcev smo začeli z amplitudnim testom, na podlagi katerega smo določili linearno viskoelastično (LVE) območje sintetiziranih vzorcev. Iz dobljenih diagramov smo lahko ločili vzorce na podlagi togosti ali mehkobe, prav tako je bil iz rezultatov razviden temperaturni vpliv na mehanske lastnosti sintetiziranih vzorcev. Pri tristopenjskem testu oscilacija-oscilacija-oscilacija (analiza 3TT) je bilo razvidno, da se vzorci, merjeni pri T 25,00 °C, pod vplivom strižne deformacije hitro povrnejo v začetno stanje. S tritočkovnim upogibnim testom smo pridobili diagram odvisnosti med raztezkom in obremenitvijo, iz katerega je bila razvidna trdnost vzorcev, kot tudi maksimalne vrednosti upogibnih raztezkov, torej vpliv viskozne komponente na obnašanje vzorcev. Z nateznim testom smo pridobili podobne informacije kot pri tritočkovnem upogibnem testu, a so bili rezultati manj zanesljivi zaradi nezanemarljivega vpliva senzorskega sistema, predvsem na mehkejše vzorce. Za določevanje temperature steklastega prehoda (Tg) smo najprej uporabili diferenčno dinamično kalorimetrijo (DSC-instrument), s katero smo pri večini vzorcev imeli težave pri pridobivanju sprejemljivih rezultatov. Z metodo DMA so bili rezultati sprejemljivi in ponovljivi. Najvišjo vrednost Tg, in sicer 120,05 °C, smo z metodo DMA določili pri vzorcu TEGDMA + 6040. Na koncu smo opravili še multifrekvenčni test z analizo superpozicije temperature in časa (TTS). Ta se je izkazala za zelo uporabno pri trdnejših in odpornejših vzorcih, pri katerih smo pridobili informacije glede daljše življenjske dobe pri izbranih pogojih.
Keywords: reologija, DMA, DMTA, fotopolimerizacija
Published: 09.07.2021; Views: 108; Downloads: 9
.pdf Full text (14,22 MB)

2.
Optimizacija sestave in situ elektrode in metode za izboljšanje analitske učinkovitosti določanja kovin v sledovih
Klara Jezernik, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo prikazuje študijo delne validacije, določanje vpliva spremenljivk in optimizacijo analizne metode za elektrokemijsko določitev Zn(II), Cd(II) in Pb(II) v sledovih s tehniko ang. square wave anodne striping voltametrije. Vpliv spremenljivk smo določili v skladu z zasnovanim delnim dvonivojskim petfaktorskim eksperimentalnim načrtom. Optimizacijo smo izvedli z algoritmom Simpleks, pri čemer smo spreminjali čas in potencial elektrodepozicije ter masne koncentracije Bi(III), Sn(II) in Sb(III) ionov, ki so se uporabili za zasnovo modificirane in situ elektrode iz steklastega ogljika. V uporabljenem optimizacijskem kriteriju so bili združeni parametri, s katerimi se oceni analitska učinkovitost metode (širina linearnega koncentracijskega območja, LOQ, občutljivost, točnost in natančnost metode). Slednje je prav tako služilo kot odziv v eksperimentalnem načrtu. Z eksperimentalnim načrtom smo določili vpliv spremenljivk na preiskovan eksperimentalni sistem in zagotovili zadostno število eksperimentov za pričetek optimizacije sistema. Na podlagi optimizacijskega kriterija smo pri optimizaciji Simpleks določili optimalno elektrodo pri potencialu elektrodepozicije –1,380 V vs Ag/AgCl in času elektrodepozicije 100 s ter masnih koncentracijah Bi(III) 1,00 mg/L, Sn(II) 0,60 mg/L in Sb(III) 0,34 mg/L. Pri enakih pogojih smo primerjali analitsko učinkovitost optimalne in situ elektrode s tremi elektrodami, pri katerih smo za zasnovo in situ elektrode uporabili le eno vrsto ionov kovine. Ugotovili smo, da je izmed teh elektrod optimalna in situ elektroda najbolj primerna za simultano določitev Zn(II), Cd(II) in Pb(II), zato smo jo uporabili za določitev Zn(II), Cd(II) in Pb(II) v realnem vzorcu pitne vode. Določili smo tudi vpliv različnih interferentov, ki so lahko prisotni v vzorcu pitne vode, pri čemer sta na določitev analitov najbolj vplivala Cu(II) in Fe(II).
Keywords: square wave anodna striping voltametrija, elektroanaliza težkih kovin, delna validacija analizne metode, eksperimentalni načrt, optimizacija Simpleks
Published: 09.07.2021; Views: 56; Downloads: 8
.pdf Full text (6,21 MB)

3.
Multifunkcionalna prevleka za preprečevanje biofilma za medicinske pripomočke
Urban Ajdnik, 2021, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija obravnava razvoj in uporabo multifunkcionalnih prevlek na medicinskih pripomočkih za preprečevanje tvorbe biofilma. Okužbe, povezane s tvorbo biofilma na implantacijskih medicinskih pripomočkih, so najpogostejše zdravstveno-negovalne težave, ki skupaj z mikrobno rezistenco predstavljajo tako zdravstveni, socialni kot ekonomski problem. Pri pripravi multifunkcionalne prevleke so uporabljene (bio)osnovane snovi, kot so hialuronska kislina, površinsko aktivna snov na osnovi lizina (77KS) in hitozan (Chi), derivat hitina, ki je drugi najpogostejši polisaharid v naravi takoj za celulozo. Splošno je znano, da lahko z združevanjem biopolimerov in površinsko aktivnih snovi ustvarimo razne strukture, kot so micelarni agregati, polielektrolitski kompleksi, oborine in geli, ki igrajo pomembno vlogo na področjih prehrambne industrije, kozmetike in farmacije, kjer so uporabljeni kot sistemi za dostavo učinkovin in izdelavo prevlek medicinskih pripomočkov.
Keywords: silikon, polisaharidi, hitozan, površinsko aktivna snov, biofilm, medicinski pripomočki
Published: 04.05.2021; Views: 101; Downloads: 28
.pdf Full text (7,54 MB)

4.
Razvoj in analiza frit za emajliranje aluminijevih zlitin
Mitja Bukovec, 2021, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska raziskava je temeljila na razvoju frit za emajliranje aluminijevih zlitin, saj je uporaba zlitin zaradi njihove nizke cene, nizke gostote in odlične trdnosti vedno večja. Tako se aluminijeve zlitine uporabljajo v različnih panogah, vendar je njihova uporaba omejena zaradi njihove visoke kemijske aktivnosti in potencialno slabe korozijske odpornosti v kislih, alkalnih in kloridnih raztopinah. Študija je zajemala raziskave različnih surovin ter oksidne sestave frit. Da smo dobili homogen granulat, smo za posamezno frito določili optimalne pogoje časa in temperaturo taljenja. S talilnim mikroskopom smo opazovali površino in določili štiri talilne točke: sintranja, zmehčanja, polkrogle in stekanja. Razteznostni koeficient frite smo določili z dilatometrom, ter ga primerjali z razteznostnim koeficientom posamezne aluminijeve zlitine. Pred emajliranjem smo vzorce zlitin očistili in nekatere tudi zbrusili, da bi ugotovili vpliv predhodne obdelave zlitine na vezavo emajla. Pripravljenih je bilo več frit, med katerimi je bilo sedem frit, s katerimi smo emajlirali tri vrste aluminijevih zlitin in sicer AA2024, AA6082 in AA7075. Za posamezno frito smo določili optimalne pogoje časa in temperaturo žganja. Korozijska odpornost emajliranih vzorcev je bila preizkušena v 5-odstotni raztopini NaCl pri sobni temperaturi z uporabo meritev elektrokemijske impedančne spektroskopije in meritev krivulj ciklične polarizacije. Korozijska odpornost emajliranih vzorcev se je v primerjavi z neemajliranimi aluminijevimi zlitinami povečala. Sestava, površinska in globinska homogenost dveh najučinkovitejših emajliranih vzorcev sta bila potrjena z uporabo FE-SEM posnetkov, jedkanja z ionskim izvorom klastrov argona in z kvantitativno analizo z uporabo rentgenske fotoelektronske spektroskopije. Dodatno je bila za opis 3D sestave frit uporabljena tehnika masne spektrometrije sekundarnih ionov z detektorjem na čas preleta in jedkanjem z uporabo ionskega izvora O2+. Globino nastalega kraterja pri globinskem profiliranju smo analizirali z uporabo 3D profilometra.
Keywords: frita, emajl, aluminijeva zlitina, korozija, elektrokemija, XPS, ToF-SIMS, 3D profilometrija
Published: 12.04.2021; Views: 122; Downloads: 32
.pdf Full text (12,90 MB)

5.
Določanje težkih kovin v morski hrani z ICP-OES
Monika Mulec, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo določali prisotnost težkih kovin v vzorcih rib (iverka, skuša, morski list), školjk (klapavica) in alg. Izvedli smo delno validacijo analizne metode za določanje arzena (As), barija (Ba), kadmija (Cd), kroma (Cr), mangana (Mn), niklja (Ni), svinca (Pb) in stroncija (Sr) z uporabo induktivno sklopljene plazme z optično emisijsko spektrometrijo (ICP-OES). Določili smo mejo zaznavnosti (LOD), mejo določljivosti (LOQ), linearnost metode, natančnost kot ponovljivost metode in točnost metode. Z izračunom kvadrata korelacijskega koeficienta (r2) smo ovrednotili linearnost metode, ki je bila zadovoljiva za vse merjene analite (r2 ≥ 0,9990). Z izračunom relativnega standardnega odmika (RSD) meritev raztopin standardov smo ovrednotili natančnost kot ponovljivost metode, ki je bila zadovoljiva za vse merjene analite (RSD ≤ 20,0 %). Z izračunom izkoristka smo ovrednotili točnost metode, ki je bila zadovoljiva za vse merjene analite (od 80,0 % do 120,0 %). Realne vzorce smo pripravili s kislinskim razklopom (65-odstotna raztopina HNO3) z uporabo mikrovalovne pečice. Koncentracija As je v vzorcu iverke presegla koncentracijsko območje referenčnega odmerka (BMDL01), določenega s strani znanstvenega odbora za onesnaževalce v prehranjevalni verigi (CONTAM). V vzorcu skuše je bila koncentracija Cd nad mejno vrednostjo, določeno s strani Evropske komisije (EUC). Vsebnost Ba, Cr, Mn, Ni in Sr v realnih vzorcih ni presegla mejnih vrednosti ali pa mejne vrednosti niso predpisane. Pb v realnih vzorcih nismo določili.
Keywords: ICP-OES, težke kovine, kovine v ribah, kovine v školjkah, kovine v algah
Published: 23.10.2020; Views: 218; Downloads: 73
.pdf Full text (1,46 MB)

6.
Validacija metode za določanje Zn(II), Cd(II) in Pb(II) z uporabo internega standarda
Anže Novak, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo predstavlja delno validacijo metode za določanje Zn(II), Cd(II) in Pb(II) v sledovih z uporabo modifikatorja in internega standarda Bi(III). Za izvajanje elektrokemijskih meritev smo uporabili modificirano delovno elektrodo iz steklastega ogljika z Bi-prevleko (tvorjena in-situ), Ag/AgCl(nasičen KCl) referenčno elektrodo ter platinasto žičko kot pomožno elektrodo. Elektrokemijske meritve smo izvedli s square-wave anodno stripping voltametrijo, kjer smo z namenom izboljšanja natančnosti in točnosti metode ter doseganja širšega linearnega koncentracijskega območja uporabili signal modifikatorja kot signal internega standarda. V okviru delne validacije metode smo določili meje zaznavnosti in meje določljivosti na podlagi razmerij signal/šum, ki sta znašali 3,8 μg/L in 5,7 μg/L za Zn(II), 0,8 μg/L in 2,7 μg/L za Cd(II) ter 0,4 μg/L in 1,2 μg/L za Pb(II). Linearna koncentracijska območja metode smo določili brez in z upoštevanjem signala za interni standard. Ugotovili smo, da metoda z upoštevanjem signala internega standarda v primerjavi z metodo brez upoštevanja le-tega razširi koncentracijsko linearno območje za vse analizirane ione. Točnost smo preverjali z določevanjem koncentracije analitov z uporabo metode večkratnega standardnega dodatka, kjer smo ugotovili, da je metoda z uporabo internega standarda Bi(III) pokazala slabšo točnost za Zn(II) in Cd(II), kot v primerjavi z metodo brez upoštevanja le-tega. Za Pb(II) ion smo opazili obraten trend vpliva internega standarda, saj se je točnost metode z njegovo uporabo izboljšala. Pri preverjanju natančnosti metode smo ugotovili, da je uporaba Bi(III) vplivala na izboljšanje natančnosti za vse tri analite.
Keywords: anodna stripping voltametrija, elektroda iz steklastega ogljika, analiza težkih kovin, interni standard
Published: 09.10.2020; Views: 233; Downloads: 72
.pdf Full text (2,87 MB)

7.
Razvoj in validacija elektroanaliznih metod za določanje epinefrina, askorbinske kisline in sečne kisline
David Majer, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga prikazuje razvoj in validacijo elektroanaliznih metod za določanje molekul epinefrina (EP), askorbinske kisline (AK) in sečne kisline (SK) z elektrodo iz steklastega ogljika in tehniko angl. square-wave voltametrije. Metode smo razvili in validirali kot nadomestek tekočinski kromatografiji visoke ločljivosti in plinski kromatografiji. Za študij difuzijsko kontrolirane reverzibilnosti sistema kalijevega heksacianoferata in določitev oksidacijsko redukcijskih potencialov analitov smo uporabili tehniko ciklične voltametrije. V sklopu validacije smo za vsak analit posamično preverjali mejo zaznavnosti, mejo določljivosti, linearnost, točnost in natančnost. Izmerjene podatke smo testirali za normalnost s Q-Q grafom in Kolmogorov-Smirnovim statističnim testom. Pri vsaki metodi smo preverjali homoscedastičnost ali heteroscedastičnost umeritvenih točk z analizo ostankov, Hartleyjevim testom, Bartlettovim testom in Cochranovim testom. Zaradi heteroscedastičnega obnašanja analiznih podatkov pri vseh analitih, smo uporabili uteženo linearno regresijo (angl. weighted linear regression) in s tem izboljšali kakovost analitskih rezultatov. Z dobljenim utežnim modelom smo nato preverjali točnost in natančnost metod. Razvite in validirane metode smo uspešno uporabili za analizo realnih vzorcev. Določevali smo vsebnost EP v zdravilu, vsebnost AK v prehranskem dopolnilu in vsebnost SK v človeškem urinu.
Keywords: epinefrin, askorbinska kislina, sečna kislina, elektrokemijske metode, elektroda iz steklastega ogljika, validacija metode, utežna regresija
Published: 08.10.2020; Views: 293; Downloads: 173
.pdf Full text (14,18 MB)

8.
Analysis of trace heavy metals in a sample droplet with lab-on-a-chip system
Nika Žurga, 2020, undergraduate thesis

Abstract: The aim of this work was to develop and validate an electroanalytical method for simultaneous determination of Zn(II), Cd(II), and Pb(II) in a sample droplet with lab-on-a-chip system. Unmodified screen-printed electrodes (bare SPE using Ag/AgCl reference electrode) and Bi-film SPEs (BiFSPE) were used as electrochemical sensors. Cyclic voltammetry of [Fe(CN)6]3–/[Fe(CN)6]4– redox couple was employed for testing the reversibility of the diffusion-controlled system and square-wave anodic stripping voltammetry (SWASV) for determination of Zn(II), Cd(II), and Pb(II). SWASV was performed at deposition potential of –1.5 V vs. Ag/AgCl and deposition time of 60 s. The following validation parameters were examined: limit of detection (LOD), limit of quantification (LOQ), linearity, accuracy, and precision. LOD and LOQ for Zn(II) were both lower with BiFSPE than with bare SPE. For Cd(II), LOD and LOQ were similar for both bare SPE and BiFSPE. For Pb(II), LOD and LOQ with bare SPE could not be determined (due to intense background contribution) but were obtained with BiFSPE. Linear concentration ranges were obtained for all analytes with bare SPE and BiFSPE. Accuracy and precision were evaluated for different spiked concentrations; however, the method with bare SPE was neither accurate nor precise. With BiFSPE, the method was found to be both accurate and precise for Pb(II) at a spiked concentration of 140.0 μg/L, but not for Zn(II) or Cd(II). For the latter, problems with accuracy and precision were encountered with both bare SPE and BiFSPE. Both methods were selective for Zn(II), Cd(II), and Pb(II) determination. It can be concluded that the optimization of both methods is required for future studies.
Keywords: SPE, BiFSPE, heavy metals determination, SWASV, validation
Published: 31.08.2020; Views: 284; Downloads: 83
.pdf Full text (1,91 MB)

9.
Sočasno določanje ferulne, kavne in p-kumarne kisline v rastlinskih vzorcih s tekočinsko kromatografijo
Mateja Krempl, 2020, master's thesis

Abstract: Določali smo vsebnosti ferulne kisline, kavne kisline in p-kumarne kisline v vzorcu rdečega grozdja, v trgovsko dosegljivem rožmarinovem ekstraktu in v trgovsko dosegljivem ekstraktu zelene kave. Preiskovane kisline smo določali s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti z UV zaznavo. Za ločevanje spojin smo uporabili izokratsko elucijo, kjer smo kot mobilno fazo uporabili mešanico metanola, vode in ocetne kisline v volumskem razmerju 15:80:5. Spojine v ekstraktih smo potrdili s primerjavo retenzijskih časov standardov, kvantifikacijo pa smo izvedli na podlagi umeritvenih krivulj. Linearnost metode je bila za vse preiskovane kisline potrjena v koncentracijskem območju 1,0–100,0 mg/L. Vzorce smo pripravljali z različnimi postopki ekstrakcij (ekstrakcija tekoče-tekoče, ekstrakcija trdno tekoče z etilacetatom v Soxhletovem aparatu in s pomočjo ultrazvoka, ekstrakcija po kislinski hidrolizi in ekstrakcija po alkalni hidrolizi vzorcev). Najvišje vsebnosti preiskovanih spojin v rdečem grozdju so bile določene z ekstrakcijo po kislinski hidrolizi vzorcev kot tudi po ultrazvočni ekstrakciji. V vzorcu rožmarinovega ekstrakta in ekstrakta zelene kave preiskovanih kislin nismo zaznali.
Keywords: Validacija, ekstrakcija, ferulna kislina, kavna kislina, p-kumarna kislina, rastlinski vzorci, tekočinska kromatografija.
Published: 12.06.2020; Views: 423; Downloads: 82
.pdf Full text (1,28 MB)

10.
Analiza prevlek, pripravljenih na osnovi elektropredenja in 3D-tiskanja
Mihela Mihelič, 2020, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je predstaviti postopek oblaganja na nosilca iz nerjavnega medicinskega jekla AISI 316LVM in na zlitino Ti90Al6V4, kot modelov za kolčne proteze. Z uporabo dveh naprednih tehnik na področju biomedicinskega inženirstva, elektropredenjem in 3D-tiskanjem, smo funkcionalizirali nosilce z biokompatibilnimi prevlekami z vgrajeno zdravilno učinkovino (ZU) klindamicin.
Keywords: klindamicin, elektropredenje, 3D-tiskanje, kolčne proteze, biokompatibilnost
Published: 09.06.2020; Views: 267; Downloads: 46
.pdf Full text (2,77 MB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica