1. Vpliv časovnih zamikov prenosa prometnih informacij z uporabo ITS in C-ITS sistemovIva Meglič, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava časovne zamike pri prenosu prometnih informacij preko inteligentnih transportnih sistemov (ITS) in kooperativnih inteligentnih transportnih sistemov (C-ITS) na avtocestnem odseku med predoroma Jasovnik in Trojane. Namen raziskave je oceniti učinkovitost obstoječih sistemov obveščanja ter vpliv časovnih zamikov na pravočasno informiranost voznikov v primeru pojava izrednega dogodka v predoru Trojane.
Analiza je bila izvedena na osnovi reprezentativnega dne, 16. 10. 2024, pri čemer sta bili proučeni jutranja in popoldanska konična ura prometa. Primerjali smo delež voznikov, ki v obdobju od nastanka izrednega dogodka do prejema obvestila preko prometnih portalov (ITS) in mobilne aplikacije PROMET+ (C-ITS) niso bili pravočasno obveščeni.
Rezultati kažejo, da C-ITS omogočajo hitrejši in zanesljivejši prenos prometnih informacij v primerjavi s klasičnimi ITS, kar prispeva k boljši odzivnosti voznikov in zmanjšanju tveganja za prometne nesreče. Za nadaljnje izboljšanje obveščanja in varnosti v prometu bi bila ključna celovita integracija hibridne komunikacije C-ITS, ki vključuje mobilno ter mikrovalovno komunikacijo z obstoječimi ITS sistemi, in nadgradnja prometne infrastrukture. Ti ukrepi bi omogočili natančnejše in hitrejše obveščanje voznikov, optimizacijo odzivnih časov ob izrednih dogodkih ter izboljšanje varnosti in pretočnosti prometa na avtocestnem omrežju.
Keywords: inteligentni transportni sistemi (ITS), kooperativni inteligentni transportni sistemi (C-ITS), hibridna komunikacija, prenos prometnih informacij
Published in DKUM: 21.03.2025; Views: 0; Downloads: 25
 Full text (2,15 MB) |
2. An eye-tracking study on the effect of different signalized intersection typologies on pedestrian performanceChiara Gruden, Irena Ištoka Otković, Matjaž Šraml, 2022, original scientific article Abstract: Pedestrian safety is a well-known issue, such that many road safety associations emphasize
measures to improve this aspect. One of the main conflict points is pedestrian crossings, where
motorized and non-motorized traffic flows directly interact and where pedestrian attention and
reaction are two elements that can strongly influence their safety. Nowadays, these aspects are often
deviated by the use of smartphones to surf the Internet or social media. The aim of the present study
is to find out (1) whether and how intersection typology affects pedestrian behavior, both in terms of
attention and crossing performance, and (2) whether and how gaze and behavioral characteristics are
affected by smartphone use and social media browsing. To achieve this goal, eye-tracking technology
was used to obtain qualitative and quantitative information on the number of fixations, their duration,
and reaction times of pedestrians. Additionally, from the eye-tracking videos, it was possible to derive
pedestrian waiting times, crossing times, and speeds. Statistical tests were conducted to determine if
there is a significant difference in pedestrian behavior at the three different types of intersections and
in their behavior when using or not using their device. Results confirm the initial hypotheses and
quantify the difference in pedestrian gaze behavior and crossing performance when walking across
three different types of signalized crosswalks.
Keywords: pedestrian, eye-tracking, gaze behavior, reaction time, signalized intersection, crossing behavior
Published in DKUM: 13.03.2025; Views: 0; Downloads: 5
Full text (2,86 MB)
This document has many files! More... |
3. Analiza vedenja pešcev v interakciji z avtonomnimi vozili : magistrsko deloAleksija Rainer, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo proučevali interakcije med pešci in avtonomnimi vozili (AV) ter stališča javnosti do sprejemanja avtonomnih vozil. S pomočjo spletne ankete smo analizirali mnenja 108 udeležencev glede varnosti, zanesljivosti in sprejemljivosti AV. Rezultati so pokazali previdnost in zadržanost pri sprejemanju te tehnologije, zlasti glede varnosti ranljivih udeležencev v prometu. Poleg ankete smo izvedli tudi eksperiment sledenja pogledu, kjer smo primerjali odzive pešcev pri prečkanju prehoda pred avtonomnim in navadnim vozilom (NV). Ugotovili smo, da pešci potrebujejo več časa za odločitev o prečkanju prehoda pred avtonomnim vozilom kot pred navadnim vozilom, kar kaže na povečano previdnost in negotovost. Te ugotovitve kažejo na potrebo po izboljšanju varnostnih sistemov in komunikacije med avtonomnimi vozili in pešci.
Keywords: pešci, avtonomna vozila, prometna varnost, eye-tracking, gap acceptance
Published in DKUM: 14.11.2024; Views: 0; Downloads: 35
Full text (6,87 MB) |
4. Uporaba brezpilotnih letalnikov pri analizah varnosti v cestnem prometu : magistrsko deloAlem Salaji, 2024, master's thesis Abstract: Prometna varnost je že dolgo prepoznana kot velik problem po svetu. S pojavom brezpilotnih letalnikov in razvojem tehnologije so se razvili novi načini analize prometne varnosti in možnosti, da preprečimo prometne nesreče, preden se te zgodijo. Magistrsko delo obravnava prometno varnostno analizo križišča v Mariboru, ki je bila izvedena z obdelavo videoposnetka, posnetega z brezpilotnim letalnikom in s programskim orodjem, ki uporablja računalniški vid za razvoj trajektorij in za sledenje posameznega prometnega udeleženca. Prometna varnost je bila analizirana s pomočjo nadomestnih varnostnih indikatorjev (čas do trka, čas po posegu in močna zaviranja), s katerimi lahko ocenimo tveganje morebitnih trkov in tako dobimo informacije o nevarnih območjih in konfliktnih točkah.
Keywords: prometna varnost, brezpilotni letalniki, analiza videoposnetkov, cestni promet, sledenje.
Published in DKUM: 14.10.2024; Views: 0; Downloads: 26
Full text (5,03 MB) |
5. Calibration of the microsimulation traffic model using different neural network applicationsIrena Ištoka Otković, Tomaž Tollazzi, Matjaž Šraml, Damir Varevac, 2023, original scientific article Keywords: urban traffic, microsimulation, calibration, neural networks, rundabouts, validation
Published in DKUM: 15.04.2024; Views: 239; Downloads: 16
Full text (1,69 MB)
This document has many files! More... |
6. Postopek uporabe brezpilotnikov v prometnem sistemu : magistrsko deloKsenija Kotnik, 2024, master's thesis Abstract: To delo podaja osnovne napotke glede postopkov uporabe brezpilotnikov. Vsebuje podatke o veljavni evropski in slovenski zakonodaji na tem področju. Opisuje tudi vpeljavo konkretnega postopka vpeljave uporabe brezpilotnikov v poslovni proces podjetja. Delo je hkrati primer za zakonito uporabo brezpilotnikov.
V delu je prepoznano problematično področje uporabe, ki ga delo poskuša rešiti s konkretnim primerom zakonitega pristopa uporabe brezpilotnikov, ki je v delu predstavljena kot raziskovalno delo s praktičnim primerom.
Ugotovljeno je, da je zakonita pot uporabe brezpilotnikov možna in jasna, vendar za številna podjetja nesprejemljiva zaradi zahtevnega postopka upravljanja brezpilotnih sistemov.
Keywords: prometni sistem, brezpilotniki, primer uporabe brezpilotnikov, dron
Published in DKUM: 15.02.2024; Views: 422; Downloads: 58
Full text (3,40 MB) |
7. Analiza simulatorjev vožnje v cestnem prometu : diplomsko deloKevin Zorin, 2023, undergraduate thesis Abstract: Simulatorji vožnje so sistem s pomočjo katerega lahko vplivamo na izboljšanje prometne varnosti na cestah in povečevanje pretočnosti cestnega prometa. Bistvena prednost simulacij je, da lahko že v fazi raziskav predvidimo pomanjkljivosti voznikov in morebitne napake cestne infrastrukture.
V diplomskem delu smo na začetku predstavili splošne informacije o simulatorjih vožnje v cestnem prometu in predstavili področja uporabe simulatorjev v tujini ter podrobneje uporabo simulatorjev v Sloveniji. Posebej smo analizirali simulatorja vožnje družbe DARS d.d. in simulator za potrebe raziskav v cestnem prometu laboratorija za prometno inženirstvo UM FGPA, ki sta med seboj tudi primerjana. Omenjena simulatorja sta bila analizirana z vidika zgradbe, uporabljenih podatkov, izhodnih rezultatov simulacij, vizualizacije podatkov in uporabnosti simulacij. Na koncu smo predstavili primerjavo rezultatov simulacij in dodatne možnosti uporabe simulacij za raziskovalne namene ter njune prednosti in slabosti.
Keywords: prometno inženirstvo, simulator vožnje, prometna varnost
Published in DKUM: 11.09.2023; Views: 723; Downloads: 67
Full text (4,07 MB) |
8. Implementacija metodologije "HSM" za izboljšanje cestnoprometne varnosti : magistrsko deloBarbara Chomicki, 2022, master's thesis Abstract: Za zagotavljanje večje cestnoprometne varnosti inženirji nenehno stremimo k novim sodobnim pristopom in metodologijam. Da bi razumeli, kako ključno je nenehno izboljševanje cestnoprometne varnosti, smo le-to prikazali s kratko statistično analizo stanja danes v RS in EU. Z večanjem cestnoprometnega sistema in uporabnikov po svetu le-ta kaže vedno večje številke smrtnih žrtev, zato moramo biti še bolj natančni in strokovni pri snovanju novih povezav v RS.
Magistrsko delo predstavlja metodologijo »HSM« iz ZDA, ki je nastala kot skupek več znanstveno-raziskovalnih strokovnih in inženirskih znanj v obliki priročnika z naslovom »Highway safety Manual« (I. edicija). Podrobneje smo predstavili vsebinsko delitev metodologije »HSM«, in sicer na dele A, B, C in D ter nadalje na posamezna poglavja. Izpostavili smo ključno iz metodologije »HSM«; zgodovino in nastanek, ciljne uporabnike, strukturo priročnika, opozorila pred uporabo, namen priročnika, souporabo z drugim gradivom, dostopnost, razvoj in napovedi nove izpopolnjene II. edicije.
Implementacijo posameznih delov metodologije »HSM« smo prikazali skozi študije primerov in različne primere problemov. Kot rezultat raziskave smo podali inženirski pogled na celostno implementacijo metodologije »HSM«, vključno z učinki in njenimi pomanjkljivostmi v državah EU. Po prikazani vsebini in razumevanju metodologije »HSM« smo ugotovili, da je mogoča široka kvantitativna analiza in implementacija v cestnoprometni sistem v RS. Zaključili smo, da bi zaradi vsestranske uporabe le-ta postala nov pripomoček prometnih inženirjev v RS ter tako zadovoljila naša inženirska pričakovanja in dolgoročno pripomogla k izboljšanju cestnoprometne varnosti v državi.
Keywords: cestnoprometna varnost, metodologija, HSM, implementacija, kvantitativna analiza
Published in DKUM: 31.12.2022; Views: 712; Downloads: 61
Full text (3,70 MB) |
9. Development of a methodology to calibrate a pedestrian microsimulation model : doctoral dissertationChiara Gruden, 2022, doctoral dissertation Abstract: Walking, as a mode of transport, is becoming widespread, in a world, where urban conglomerates are broadening and becoming denser. Modern lifestyle trends on a side, and eco-friendly policies on the other, push people into walking habits, increasing the need for a suitable, attractive, accessible, connected and safe walking infrastructure. To reach such a result, it is necessary to understand, what are the needs of the users of this infrastructure, taking into consideration the behavioral specificities and the safety needs of pedestrians. In this process pedestrian microsimulation models, surrogate safety techniques, and technologies able to measure specific traits of pedestrian dynamics play a central role. The firsts allow to reproduce repeatedly in a virtual environment a specific infrastructure and to study the response of pedestrians. Nevertheless, to be accurate and efficient, they need to go through long and tedious calibration and validation processes, that are often seen as an important limitation by technicians. Surrogate safety techniques are methods, that are based on the concept, that it is possible to predict the safety level of a location, using near accidents. The main advantage of such techniques is that they are proactive. Till this moment, these techniques have been mainly applied to on-field measurements and are primarily centered on motorized road users. Less interest has been shown for vulnerable road users, especially for pedestrians, who have been less extensively studied. Finally, an element that could highly affect pedestrian safety is their reaction time. Nevertheless, its measurement has long been a big issue. Eye-tracking technology could be one of the solutions, allowing to analyze the directions and objects fixated by pedestrians. These listed issues are also the topics that are addressed by this research work. Focusing on the study of the action of pedestrians while crossing the road on an unsignalized crosswalk set on a roundabout entry leg, the dissertation thesis aims at studying the crossing time, reaction time and surrogate safety aspects typical of pedestrians at the recalled location. The main purpose of the research work is to develop a methodology to calibrate pedestrian Social Force Model at a selected location, using a specifically formulated neural network as a tool to fine-tune model's behavioral parameters. Eight parameters have been chosen to be fine-tuned, five of those are related to pedestrian behavior and three of them are related to car-following behavior. After the selection of input parameters, a feedforward network has been formulated. Its application in the framework of the whole calibration process has brought to considerably positive results, finding a combination of input parameters that improved the performance of the microsimulation model of 37 % in comparison to the default one. The outputs of the calibrated model have been used to calculate three measures of surrogate safety, and also in this case results demonstrated an improvement in the calculation of surrogate safety measures when using the calibrated outcomes in comparison to their calculation on the “default” model outputs. Finally, reaction time measurement and prediction have been addressed by the thesis, in order to be able to describe pedestrian crossing action in its completeness. Quantitative eye-tracking outputs have been the starting point for the calculation of pedestrian reaction time at different locations, and they allowed to create a database of behavioral, geometric, regulatory and flow characteristics, which was the foundation for the formulation of a new prediction model for pedestrian reaction time. The prediction model, which consists of a cascade-correlation neural network, gave a good response to the learning and generalization steps, turning a 74 % correlation between the measured reaction time values and the predicted ones, and being able to follow the variability of these values.
Keywords: pedestrian, microsimulation model, calibration, neural network, surrogate safety indicators, reaction time.
Published in DKUM: 03.10.2022; Views: 873; Downloads: 115
Full text (5,93 MB) |
10. Analiza prometne varnosti v času epidemije Covid-19 : magistrsko deloSemra Ruvić, 2022, master's thesis Abstract: Magistrsko delo opisuje stanje prometne varnosti za območje Slovenije v treh letih pred epidemijo – od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2019 – in v letu 2020, ko je bila razglašena epidemija covid-19. Glede na to, da se v letu 2020 epidemija ni začela v januarju, smo upoštevali in navedli posamezne ukrepe vlade, ki so pomembneje vplivali na promet, in jih tabelarno predstavili. Leto 2021 smo obravnavali tudi z vidika prometnih nesreč (PN). Za analizo prometne varnosti smo uporabili podatke o številu PN in jih podrobneje opisali skozi merila, kot so udeleženci, posledice, vzroki PN, vrsta ceste in mesec dogodka PN. Upoštevali smo tudi podatke o povprečnem letnem dnevnem prometu (PLDP).
Na podlagi podatkov triletnega obdobja smo izračunali povprečje in pričakovanja za leto 2020 oziroma trend. Rezultate smo primerjali z dejanskimi podatki iz leta 2020 in podatki iz leta 2021. Med dobljenim podatki za opazovana leta smo naredili primerjavo tako med številom PN kot med PLDP.
Na koncu smo s pomočjo Pearsonovega in Spearmanovega testa izračunali koeficient korelacije, intervale zaupanja in povprečno stopnjo spremembe ter izsledke predstavili.
Keywords: prometna varnost, prometne nesreče, analiza prometnih nesreč, epidemija covid-19, statistična analiza
Published in DKUM: 29.08.2022; Views: 689; Downloads: 57
Full text (2,11 MB) |
